Janez Bečaj
doktor znanosti, izredni profesor za socialno psihologijo
5. junij 1943 v Ljubljani
1967 Diploma iz klinične psihologije na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani
1984 Magisterij na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani (Dvojna funkcija socialne interakcije).
1992 Doktorat iz socialne psihologije na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani (Dvojna funkcija socialne interakcije)
1969 Psiholog v Vzgojnem zavodu Gorenji Logatec.
1977 Učitelj na Osnovni šoli Ljubljana Polje.
1980 Psiholog na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
1984 Asistent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (socialna psihologija).
1984 - 93 Predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje socialne psihologije in skupinskega dela.
1993 Docent za socialno psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
1998 Izredni profesor za socialno psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Temelji socialne psihologije (socialna motivacija, osnovni procesi socialnega vplivanja - v okviru predmeta Socialna psihologija 1 v drugem letniku). Dinamika socialnih sistemov (skupinska dinamika v okviru izbirnega predmeta v četrtem letniku). Socialni konstrukcionizem (v okviru podiplomskega študija psihologije na Oddelku za psihologijo FF).
Teoretična socialna psihologija, socialna motivacija, skupinska dinamika, komunikacija, disocialnost, šolska kultura.
Društvo psihologov Slovenije
European Association of Experimental Social Psychology
Bečaj, J. (1987). L.Bregant: Disocialnost pri otrocih in mladostnikih. Psihoterapija 15, Katedra za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana.
Bečaj, J. (1993). Dvojna funkcija socialne interakcije. Anthropos, 25/1?2 (90 - 105) , 25/3-4 (138 - 153).
Bečaj, J. (1995). Skupinskodinamične zakonitosti vodenja. V: Marija Velikonja (ur..): Menedžment v izobraževanju. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Bečaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Bečaj, J. (2000). Solomon Asch ? Muzafer in Carolyn Sherif: dve socialni psihologiji? Psihološka obzorja, 9/3, 7-24.
Bečaj, J. (2001). Šolska avtonomija kot proces. V: Hans Döbert, Gert Geissler: Šolska avtonomija v Evropi, Družina - Mohorjeva družba, Ljubljana, 67 - 89.
Predstavitev
Najpogostejša vprašanja o študiju psihologije
Kaj je psihologija
Zgodovina Oddelka
Katedre in službe
Zaposleni
Klub alumnov
Študenti s posebnimi potrebami
Dodiplomski študij
Obvestila - Redni študij
Predmetnik in urnik - Redni študij
Predmetnik in urnik - Izredni študij
Opis prvostopenjskega programa
Akreditiranost programa
Zunanji izbirni predmeti
Stari dodiplomski program
Prevedba
Arhiv vsebin
Magistrski študij
Obvestila Magistrski študij
Predmetnik in urnik - Redni študij
Opis drugostopenjskega programa
Akreditiranost programa
Psihološka študijska praksa
Magistrsko delo
Predstavitve in zagovori
Psihologija za učitelje (SDPM)
Arhiv vsebin
Doktorski študij
Obvestila za doktorski študij
Predmetnik doktorskega študija
Urnik doktorskega študija
Smer: Eksperimentalna psihologija
Smer: Razvojnopsihološke študije
Smer: Psihologija osebnosti
Smer: Aplikativne psihološke študije
Stari podiplomski program
Druga podiplomska izobraževanja
Pisanje doktorskih disertacij
Predstavitve in zagovori