Grega Repovš
doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo
7. 3. 1972, Ljubljana

Biografija

Leta 1996 je diplomiral na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in se istega leta zaposlil na Oddelku za psihologijo kot asistent stažist na Katedri za občo psihologijo. Leta 1999 je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Semantični spomin in vidna pozornost v shizofreniji. Leta 2002 pa je prav tako na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Računski model motenj pozornosti v shizofreniji in si pridobil naziv doktorja znanosti. Po uspenem zagovoru doktorske naloge je zaključil delo asistenta stažista in se na Oddelku za psihologijo zaposlil kot asistent na Katedri za občo psihologijo. V januarju 2005 se je kot podoktorski raziskovalec pridružil laboratoriju za kognitivni nadzor in psihopatologijo (Cognitive Control and Psychopathology Lab) na Oddelku za psihologijo, Washington University in Saint Louis v zvezni državi Missouri, ZDA. V Slovenijo se je vrnil septembra 2008 kjer nadaljuje svoje pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za psihologijo, predvsem v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost, ki ga je ustanovil leta 2013.

Pedagoško delo

Od leta 2016 predava predmet Napredna kogitivna nevroznanost na magistrskem študiju Kognitivna znanost
V letih 2014-2016 je predaval predmet Kognitivna psihologija II na magistrskem študiju Kognitivna znanost
Od leta 2014 predava predmet Kognitivna psihologija na Oddelku za psihologijo
V letih 2012-2014 je predaval izbirni predmet Psihologija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje
Od leta 2012 predava predmet Uporabna kognitivna psihologija in pri predmetu vodi seminar na Oddelku za psihologijo
Od leta 2009 predava predmet Kognitivna psihologija I na magistrskem študiju Kognitivna znanost
Od leta 2009 do 2015 je izvajal vaje pri predmetu Kognitivna psihologija na Oddelku za psihologijo
Od leta 2008 predava predmet Uvod v psihologijo na Oddelku za psihologijo
V letu 2008 je izvajal predmet Kognitivna nevroznanost na Oddelku za psihologijo, Univerze Washington v Saint Louisu
Od leta 1996 do 2004 in v letu 2008/2009 je izvajal vaje pri predmetih Zaznavni procesi in Višji spoznavni procesi na Oddelku za psihologijo.
V študijskih letih 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005 je na Politehniki v Novi Gorici predaval v okviru predmeta Okolska psihologija.
Kot zunanji sodelavec je v okviru izobraževalnih programov Izobraževalnega centra Republiške uprave za zaščito in reševanje predaval teme Odnosi z javnostmi, Spoprijemanje s stresom in Psihološki vidiki dela v zakloniščih.

Raziskovalno delo

Je ustanovitelj Laboratorija za kognitivno nevroznanost pri Oddelku za psihologijo, Univerze v ljubljani. Njegovi osrednji raziskovalni interesi segajo na področje kognitivne nevroznanosti, kjer strmi k povezovanju klasičnih eksperimentalnih kognitivnih raziskav s spoznanji, ki jih omogoča računska znanost in računalniške simulacije, nevroznanost s poudarkom na nevrofiziologiji in modernih metodah slikanja možganov (fMRI, ERP) ter kognitivna nevropsihologija in kognitivna nevropsihiatrija. Podrobneje se posveča raziskovanju pozornosti, delovnega spomina, semantičnega spomina in izvršitvenih sposobnosti ter motenj integracije možganske aktivnosti pri bolnikih s shizofrenijo.

Med širše raziskovalne interese uvršča problematiko prostorske kognicije in spoznavnih zemljevidov; krizno odločanje in vodenje; psihološke posledice in spoprijemanje s stresom v primeru nesreč; kognitivne teorije sebstva (angl. self), socialno resničnost in znanstveno preučevanje zavesti.

Vodil je in še vodi raziskovalne projekte:

Mehanizmi integracije možganske aktivnosti v zdravju in bolezni  (ARRS, Slo-ZDA bilateralno sodelovanje, 2016-2017)
Mehanizmi integracije možganske aktivnosti za učinkovit nadzor kognicije (ARRS, 2014-2017)
Delovni spomin in izvršilni procesi v zdravju in bolezni  (ARRS, Slo-ZDA bilateralno sodelovanje, 2014-2015)
Multimodalno preučevanje delovnega spomina (ARRS, 2013-2016)
Delovni spomin in izvršilni procesi v zdravju in bolezni  (ARRS, Slo-ZDA bilateralno sodelovanje, 2013-2014)

Sodeloval je in še sodeluje v slovenskih in mednarodnih projektih, med njimi:

Characterizing Schizophrenia Progression via Multi-modal Neuroimaging and Computation (NIH/NIMH, 2016-2021)
Yale Center for the Translational Neuroscience of Alcoholism (CTNA, 2016-2021)
Napredek računsko intenzivnih metod za učinkovito sodobno splošnonamensko statistično analizo in sklepanje (ARRS, 2016-2019)
Vpliv različnih nevronavigacijskih postopkov na učinkovitost terapevtskega draženja z repetitivno transkranialno magnetno stimulacijo pri depresiji (ARRS, 2016-2018)
Classification of Neuropsychiatric Conditions via Connectivity and Machine Learning (NIH, 2014-2016)
Characterizing Cognitive Impairment in Schizophrenia via Computational Modeling and Pharmacological Neuroimaging (NIH, 2014-2017)
Cognitive Neuroscience Task Reliability & Clinical Applications Consortium: Imaging Biomarkers Supplement (NIH, 2010-2012)
Neuroimaging in Early Onset Depression: Longitudinal Assessment of Brain Changes (NIH, 2010-2015)
Schizophrenia, prefrontal cortex, and emotional regulation (NIH 2009-2014)
Neural Mechanisms of Spatial Working Memory (NIH, 2009-2011)
Developmental Disturbances in the Neural Systems Supporting Working Memory As Endophenotypic Markers of Risk for Schizophrenia (NARSAD, 2006-2008)
Projekt ameriško-slovenskega sodelovanja: Dopaminski sistem in kognitivne funkcije v shizofreniji in Parkinsonovi bolezni (ARRS 2005-2007)
Structure function and cognition in schizophrenia (Project 2 In Conte Center for the Neuroscience of Mental Disorders) (NIH, 2004-2009)
Schizophrenia, prefrontal cortex, and emotional regulation (2004-2008)
Psihološki vidiki obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v tujini (ARRS, 2004-2006)
Stališča do tveganja v cestnem prometu (SARTRE 3; 2001-2003)
Crisis management Europe (2000-2004)
Spoznavni zemljevid Slovenije (1998-2000)
Psihološke posledice potresa v Posočju (1998-1999)

Med leti 1999 in 2003 je sodeloval v programski skupini Psihološke raziskave na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, od leta 2004 pa sodeluje v programski skupini Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni na Institutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani.

Članstva v strokovnih združenjih

Cognitive Neuroscience Society - CNS
European Dana Alliance for the Brain - EDAB
Federation of European Neuroscience Associations - FENS
International Brain Research Organization - IBRO
SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost (ustanovni član, tajnik 2003 - 2008, predsednik 2008 - 2012, pretekli predsednik 2012 - danes)
Slovensko združenje za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo
Slovensko društvo za kognitivno znanost (ustanovni član)
Society for Neuroscience - SfN

Izbrane publikacije

Prostorska kognicija

Polič, M., Repovš, G., Natek, K., Klemenčič, M. M., Kos, D., Ule, M., Marušič, J., in Kučan, A (2005). A cognitive map of Slovenia: perceptions of the regions. International Journal of Psychology, 40(1), 27-35.
Polič, M. in Repovš, G. (2004). Cognitive map of Slovenia: spatial representations and identity. Psychologische Beitraege 46, 65-88.

Repovš, G. (2003). Osnove prostorske kognicije. V Marko Polič in Grega Repovš (ured.) Spoznavni zemljevid Slovenije, str. 79-96. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.

Repovš, G. (2003). Priljubljeni kraji in občine. V Marko Polič in Grega Repovš (ured.) Spoznavni zemljevid Slovenije, str. 329-343. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.

Kognitivna nevroznanost

De Pisapia, N., Repovš, G. in Braver, T. (2008). Models of attention, automaticity, and multi-tasking. V Cambridge Handbook on Computational Cognitive Modeling. Cambridge University Press: Cambridge.

Repovš, G. in Baddeley, A. (2006). Multi-component model of working memory: explorations in experimental cognitive psychology. Neuroscience.

Repovš, G. (2004). Cognitive neuroscience and the “Mind-body problem”. Psihološka obzorja. 13(2), 9-16. PDF

Repovš, G. (2004). The mode of response and the Stroop effect: a reaction time analysis. Psihološka obzorja. 13 (2), 105-114. PDF

Bon, J., Koritnik, B., Repovš, G., Sočan, G., Šprah, L., Kočevar, M. in Knific, J. (2004). Changes in effective connectivity during spatial and verbal working memory evaluated with fMRI and structural equation modeling. V A. Ule, M. Gams, G. Repovš (Ured). Cognitive science: proceedings A of the 7th International Multi-conference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, pp. 43-49. Institut Jožef Stefan: Ljubljana.Repovš, G. (2002).

Računski model pripravljalne vidne pozornosti. V Andrej Detela, Matjaž Gams in Grega Repovš (ured.), Kognitivne znanosti: zbornik C 5. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS’2002, 14.-18.oktober 2002, str. 168-171. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. [PDF](http://psy.ff.uni-lj.si/~grepovs/Papers/2002 Repovs Racunski model pripravljalne vidne pozornosti.pdf)

Koritnik, B., Repovš, G., Šešok, S., Knific, J., Šprah, L. in Dernovšek, M. Z. (2002). Preučevanje delovnega spomina s funkcijskim magnetnoresonančnim slikanjem možganov. V Andrej Detela, Matjaž Gams in Grega Repovš (ured.), Kognitivne znanosti: zbornik C 5. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS’2002, 14.-18.oktober 2002, str. 168-171. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. [PDF](http://psy.ff.uni-lj.si/~grepovs/Papers/2002 Koritnik et al Preucevanje delovnega spomina s fMRI.pdf)

Repovš, G., Pirtošek, Z., Liščić, R., Pišljar, M., Štefe, I. in Grgič, M. (2002). Preliminarna elektrofiziološka študija Stroopovega učinka. V Andrej Detela, Matjaž Gams in Grega Repovš (ured.), Kognitivne znanosti: zbornik C 5. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS’2002, 14.-18.oktober 2002, str. 168-171. Ljubljana: Institut Jožef Stefan.

Repovš, G. (2002). O kognitivni psihologiji, trikotnikih in piramidah. Panika, 7(1), 71-75.

Repovš, G. (2001). Cognitive psychology and its place in cognitive neuroscience. V David B. Vodušek in Grega Repovš (ured.) Informacijska družba IS ‘01: zbornik B 4. mednarodne multi-konference, 22. do 26. oktober 2001, Ljubljana, Slovenija, str. 6-9. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. PDF

Repovš, G. (2001). The pyramid approach to research in cognitive neuroscience. V David B. Vodušek in Grega Repovš (ured.) Informacijska družba IS ‘01: zbornik B 4. mednarodne multi-konference, 22. do 26. oktober 2001, Ljubljana, Slovenija, str. 39-41. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. PDF

Repovš, G. (2001). Mechanisms and structure of semantic memory. V David B. Vodušek in Grega Repovš (ured.) Informacijska družba IS ‘01: zbornik B 4. mednarodne multi-konference, 22. do 26. oktober 2001, Ljubljana, Slovenija, str. 39-41. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. PDF

Nevroznanost

Mohorko, N., Kregar-Velikonja, N., Repovš, G., Gorenšek, M., in Bresjanac, M. (2005). An in vitro study of Hoechst 33342 redistribution and its effects on cell viability. Human & Experimental Toxicology, 24, 573-80.

Krizno upravljanje in psihološki vidiki nesreč

Repovš, G., Polič, M., and Kranjčec, R. (2004). Fire at the Gorenje factory on september 3rd, 2000. V A. Brändström, M. Malešič (ured.) Crisis management in Slovenia: comparative perspectives, str. 133-154. Swedish National Defence College: Stockholm.

Kranjčec, R., Polič, M., in Repovš, G. (2004). The crisis that was not a crisis: managing the Y2K problem in Slovenia. V A. Brändström, M. Malešič (ured.) Crisis management in Slovenia: comparative perspectives, str. 133-154. Swedish National Defence College: Stockholm.

Repovš, G., Polič, M. in Šešok, S. (1999). Ljudje in potres v Posočju: stres in druge psihološke posledice. Ujma, 13, 360-365.

Repovš, G. (1998). Civilna zaščita in odnosi z javnostmi. Ujma, 12, 224-227.

Socialna resničnost

Repovš, G. (2000). Opredelitev pojma socialna resničnost z vidika interakcije posameznika z okoljem. Psihološka obzorja, 9(4), 89-104. PDF