Grega Repovš
doktor znanosti, redni profesor za občo psihologijo
7. 3. 1972, Ljubljana
Leta 1996 je diplomiral na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in se istega leta zaposlil na Oddelku za psihologijo kot asistent stažist na Katedri za občo psihologijo. Leta 1999 je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Semantični spomin in vidna pozornost v shizofreniji. Leta 2002 pa je prav tako na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Računski model motenj pozornosti v shizofreniji in si pridobil naziv doktorja znanosti. Po uspenem zagovoru doktorske naloge je zaključil delo asistenta stažista in se na Oddelku za psihologijo zaposlil kot asistent na Katedri za občo psihologijo. V januarju 2005 se je kot podoktorski raziskovalec pridružil laboratoriju za kognitivni nadzor in psihopatologijo (Cognitive Control and Psychopathology Lab) na Oddelku za psihologijo, Washington University in Saint Louis v zvezni državi Missouri, ZDA. V Slovenijo se je vrnil septembra 2008 kjer nadaljuje svoje pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za psihologijo, predvsem v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost, ki ga je ustanovil leta 2013.
Je ustanovitelj Laboratorija za kognitivno nevroznanost pri Oddelku za psihologijo, Univerze v ljubljani. Njegovi osrednji raziskovalni interesi segajo na področje kognitivne nevroznanosti, kjer strmi k povezovanju klasičnih eksperimentalnih kognitivnih raziskav s spoznanji, ki jih omogoča računska znanost in računalniške simulacije, nevroznanost s poudarkom na nevrofiziologiji in modernih metodah slikanja možganov (fMRI, ERP) ter kognitivna nevropsihologija in kognitivna nevropsihiatrija. Podrobneje se posveča raziskovanju pozornosti, delovnega spomina, semantičnega spomina in izvršitvenih sposobnosti ter motenj integracije možganske aktivnosti pri bolnikih s shizofrenijo.
Med širše raziskovalne interese uvršča problematiko prostorske kognicije in spoznavnih zemljevidov; krizno odločanje in vodenje; psihološke posledice in spoprijemanje s stresom v primeru nesreč; kognitivne teorije sebstva (angl. self), socialno resničnost in znanstveno preučevanje zavesti.
Vodil je in še vodi raziskovalne projekte:
Sodeloval je in še sodeluje v slovenskih in mednarodnih projektih, med njimi:
Med leti 1999 in 2003 je sodeloval v programski skupini Psihološke raziskave na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, od leta 2004 pa sodeluje v programski skupini Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni na Institutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani.
Prostorska kognicija
Polič, M., Repovš, G., Natek, K., Klemenčič, M. M., Kos, D., Ule, M., Marušič, J., in Kučan, A (2005). A cognitive map of Slovenia: perceptions of the regions. International Journal of Psychology, 40(1), 27-35.
Polič, M. in Repovš, G. (2004). Cognitive map of Slovenia: spatial representations and identity. Psychologische Beitraege 46, 65-88.
Repovš, G. (2003). Osnove prostorske kognicije. V Marko Polič in Grega Repovš (ured.) Spoznavni zemljevid Slovenije, str. 79-96. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.
Repovš, G. (2003). Priljubljeni kraji in občine. V Marko Polič in Grega Repovš (ured.) Spoznavni zemljevid Slovenije, str. 329-343. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.
Kognitivna nevroznanost
De Pisapia, N., Repovš, G. in Braver, T. (2008). Models of attention, automaticity, and multi-tasking. V Cambridge Handbook on Computational Cognitive Modeling. Cambridge University Press: Cambridge.
Repovš, G. in Baddeley, A. (2006). Multi-component model of working memory: explorations in experimental cognitive psychology. Neuroscience.
Repovš, G. (2004). Cognitive neuroscience and the “Mind-body problem”. Psihološka obzorja. 13(2), 9-16. PDF
Repovš, G. (2004). The mode of response and the Stroop effect: a reaction time analysis. Psihološka obzorja. 13 (2), 105-114. PDF
Bon, J., Koritnik, B., Repovš, G., Sočan, G., Šprah, L., Kočevar, M. in Knific, J. (2004). Changes in effective connectivity during spatial and verbal working memory evaluated with fMRI and structural equation modeling. V A. Ule, M. Gams, G. Repovš (Ured). Cognitive science: proceedings A of the 7th International Multi-conference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, pp. 43-49. Institut Jožef Stefan: Ljubljana.Repovš, G. (2002).
Računski model pripravljalne vidne pozornosti. V Andrej Detela, Matjaž Gams in Grega Repovš (ured.), Kognitivne znanosti: zbornik C 5. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS’2002, 14.-18.oktober 2002, str. 168-171. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. [PDF](http://psy.ff.uni-lj.si/~grepovs/Papers/2002 Repovs Racunski model pripravljalne vidne pozornosti.pdf)
Koritnik, B., Repovš, G., Šešok, S., Knific, J., Šprah, L. in Dernovšek, M. Z. (2002). Preučevanje delovnega spomina s funkcijskim magnetnoresonančnim slikanjem možganov. V Andrej Detela, Matjaž Gams in Grega Repovš (ured.), Kognitivne znanosti: zbornik C 5. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS’2002, 14.-18.oktober 2002, str. 168-171. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. [PDF](http://psy.ff.uni-lj.si/~grepovs/Papers/2002 Koritnik et al Preucevanje delovnega spomina s fMRI.pdf)
Repovš, G., Pirtošek, Z., Liščić, R., Pišljar, M., Štefe, I. in Grgič, M. (2002). Preliminarna elektrofiziološka študija Stroopovega učinka. V Andrej Detela, Matjaž Gams in Grega Repovš (ured.), Kognitivne znanosti: zbornik C 5. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS’2002, 14.-18.oktober 2002, str. 168-171. Ljubljana: Institut Jožef Stefan.
Repovš, G. (2002). O kognitivni psihologiji, trikotnikih in piramidah. Panika, 7(1), 71-75.
Repovš, G. (2001). Cognitive psychology and its place in cognitive neuroscience. V David B. Vodušek in Grega Repovš (ured.) Informacijska družba IS ‘01: zbornik B 4. mednarodne multi-konference, 22. do 26. oktober 2001, Ljubljana, Slovenija, str. 6-9. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. PDF
Repovš, G. (2001). The pyramid approach to research in cognitive neuroscience. V David B. Vodušek in Grega Repovš (ured.) Informacijska družba IS ‘01: zbornik B 4. mednarodne multi-konference, 22. do 26. oktober 2001, Ljubljana, Slovenija, str. 39-41. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. PDF
Repovš, G. (2001). Mechanisms and structure of semantic memory. V David B. Vodušek in Grega Repovš (ured.) Informacijska družba IS ‘01: zbornik B 4. mednarodne multi-konference, 22. do 26. oktober 2001, Ljubljana, Slovenija, str. 39-41. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. PDF
Nevroznanost
Mohorko, N., Kregar-Velikonja, N., Repovš, G., Gorenšek, M., in Bresjanac, M. (2005). An in vitro study of Hoechst 33342 redistribution and its effects on cell viability. Human & Experimental Toxicology, 24, 573-80.
Krizno upravljanje in psihološki vidiki nesreč
Repovš, G., Polič, M., and Kranjčec, R. (2004). Fire at the Gorenje factory on september 3rd, 2000. V A. Brändström, M. Malešič (ured.) Crisis management in Slovenia: comparative perspectives, str. 133-154. Swedish National Defence College: Stockholm.
Kranjčec, R., Polič, M., in Repovš, G. (2004). The crisis that was not a crisis: managing the Y2K problem in Slovenia. V A. Brändström, M. Malešič (ured.) Crisis management in Slovenia: comparative perspectives, str. 133-154. Swedish National Defence College: Stockholm.
Repovš, G., Polič, M. in Šešok, S. (1999). Ljudje in potres v Posočju: stres in druge psihološke posledice. Ujma, 13, 360-365.
Repovš, G. (1998). Civilna zaščita in odnosi z javnostmi. Ujma, 12, 224-227.
Socialna resničnost
Repovš, G. (2000). Opredelitev pojma socialna resničnost z vidika interakcije posameznika z okoljem. Psihološka obzorja, 9(4), 89-104. PDF
Kabinet | 133a |
Telefon | +386 1 241 1175 |
e-pošta | grega.repovs@ff.uni-lj.si |
Predstavitev
Najpogostejša vprašanja o študiju psihologije
Kaj je psihologija
Zgodovina Oddelka
Katedre in službe
Zaposleni
Klub alumnov
Študenti s posebnimi potrebami
Dodiplomski študij
Obvestila - Redni študij
Predmetnik in urnik - Redni študij
Predmetnik in urnik - Izredni študij
Opis prvostopenjskega programa
Akreditiranost programa
Zunanji izbirni predmeti
Stari dodiplomski program
Prevedba
Arhiv vsebin
Magistrski študij
Obvestila Magistrski študij
Predmetnik in urnik - Redni študij
Opis drugostopenjskega programa
Akreditiranost programa
Psihološka študijska praksa
Magistrsko delo
Predstavitve in zagovori
Psihologija za učitelje (SDPM)
Arhiv vsebin
Doktorski študij
Obvestila za doktorski študij
Predmetnik doktorskega študija
Urnik doktorskega študija
Smer: Eksperimentalna psihologija
Smer: Razvojnopsihološke študije
Smer: Psihologija osebnosti
Smer: Aplikativne psihološke študije
Stari podiplomski program
Druga podiplomska izobraževanja
Pisanje doktorskih disertacij
Predstavitve in zagovori