Najpogostejša vprašanja o študiju psihologije

Je študij zahteven? Mi bo ostalo kaj časa za prostočasne dejavnosti?

Psihologi na to vprašanje sicer težko podamo odgovor (kaj je za nekoga zahtevno, kakšna so njegova zanimanja, ki ga bodo pri delu motivirala, da bo to manj zahtevno, kako se nekdo uči, kako natančen je …), vsekakor pa drži, da študij psihologije pri nas zahteva celega človeka in ga boste zelo težko opravili mimogrede – že zato, ker zahteva kar nekaj prisotnosti pri organiziranih oblikah dela, pisanje poročil, izvedbo praktičnih vaj … Nikakor pa študenti psihologije niso obsojeni na družbeno izolacijo s knjigami; psihologi se zavedamo tudi pomembnosti odmora pri delu ter usklajevanja študija in drugih dejavnosti.

Naj ponazorimo z nekaj primeri: nekateri naši študenti študijske obveznosti uspešno usklajujejo s kariero na področjih športa in umetnosti ali pa vzporedno študirajo na katerem drugem študijskem programu (npr. medicina, sociologija). Sploh študenti višjih letnikov (ki so pri opravljanju študijskih obveznosti že bolj domači) neredko opravljajo raznolika študentska dela, tudi na področju psihologije, ali prostovoljijo, na Oddelku za psihologijo pa deluje v slovenskem – in evropskem – merilu tudi eno najaktivnejših študentskih društev, Društvo študentov psihologije Slovenije, ki poleg strokovnih dogodkov organizira tudi številne ekskurzije in zabavne aktivnosti.

Je res, da je študij na vašem oddelku izrazito teoretičen? Bom imel tudi možnost praktičnega dela?

Delo, ki ga opravljamo psihologi, je strokovno zahtevno in odgovorno. Temelji na številnih uveljavljenih teorijah in zato zahteva poglobljeno znanje, ki ga boste pri dobili med študijem na našem oddelku. Seveda pa to ne pomeni, da svojega teoretičnega znanja ne boste preizkusili v praksi. Res je, da je strnjeno (in s kreditnimi točkami) ovrednoteno praktično usposabljanje v smislu študijskega predmeta v učnem načrtu šele na magistrskem študiju, že v prvem letniku pa boste začeli s praktičnim delom. Obiskali boste vrtce, kjer boste delali z otroki, se preizkusili v rabi psiholoških vprašalnikov in testov, pisali poročila o praktičnih vajah … Ko boste pridobili več psihološkega znanja (beri: v višjih letnikih) pa boste obiskovali osnovne in srednje šole ter druge vzgojno-izobraževalne ustanove, različne zdravstvene ustanove, zapore, podjetja, se preizkusili v svetovanje, rabi terapevtskih tehnik, načrtovali in izvedli lastne raziskave …

Ali za študij potrebujem učbenike ali kakšna druga gradiva?

Študijska literatura je pri predmetih v okviru študija psihologije zelo raznolika. Poleg zapiskov in gradiv, ki jih prejmete na predavanjih, vajah in seminarjih, se naši študenti pogosto učijo tudi iz knjig in člankov, do katerih lahko dostopate z vpisom v oddelčno knjižnico. Poleg tega boste za študij potrebovali tudi nekatere učbenike, ki si jih lahko izposodite v knjižnici (vendar za vse ni dovolj izvodov) ali s študentskim popustom kupite v Knjigarni Filozofske fakultete. Vam pa predlagamo, da z nakupom literature počakate do začetka študija; vsak profesor vam bo pri svojem predmetu najbolje svetoval, kaj zares potrebujete, hkrati pa bodo koristni tudi nasveti vaših tutorjev in drugih študentov.

Poleg literature bodočim študentom priporočamo tudi nakup prenosnega računalnika. Ta vam bo močno olajšal delo pri vajah in metodoloških predmetih, kjer za delo potrebujete različne programe in programske pakete (npr. MS Word, MS Excel, RStudio).

Kako je videti urnik? Kdaj navadno zaključimo s “poukom”? Koliko moram biti prisoten/prisotna?

Razgibano. Z obveznostmi navadno začnemo že zjutraj, nato pa so te razporejene čez ves dan (poleg dela v predavalnici boste v sklopu študija obiskovali tudi vrtce, šole in druge ustanove). Urnike za letošnje študijsko leto si lahko ogledate na naši spletni strani, a upoštevajte, da se študenti pri vajah in seminarjih delijo v več manjših skupin in teh predmetov ne boste obiskovali v vseh navedenih terminih. Če boste pri oblikovanju urnika spretni (ali imeli srečo pri dodelitvi skupin), lahko v katerem od letnikov računate tudi na kak prosti dan.

Sicer pa na študiju psihologije glede prisotnosti velja, da ta pri predavanjih sicer ni obvezna (ampak zelo koristna in zaželena), je pa obvezna pri vajah in seminarjih. V izrednih okoliščinah (npr. bolezen) lahko sicer od obveznosti izostanete, a morate biti prisotni na vsaj 80 % vseh terminov pri predmetu.

Je prehod na fakulteto zahteven? Kam se lahko obrnem po pomoč, če jo potrebujem?

Študijski proces na fakulteti se močno razlikuje od učnega procesa, ki ste ga vajeni iz osnovne in srednje šole. Poleg predavanj boste na študiju psihologije obiskovali še vaje, kjer boste teoretično znanje uporabili pri praktičnem delu, ter seminarje, pri katerih se poglobljeno ukvarjate z izbranimi temami. Ker vaje in seminarji potekajo v več skupinah, bo vaš urnik precej razgiban in različen od urnikov vaših kolegov. Pri usklajevanju študijskih obveznosti, učenju in pisanju poročil boste tako morali biti samostojni in prevzeti pobudo, kar je nekaterim študentom lahko nekoliko obremenjujoče, vendar pa naj vas tolaži dejstvo, da se z enakimi težavami soočajo tudi študenti drugih smeri.

Sicer pa na Filozofski fakulteti UL vsakemu od bodočih študentov dodelimo tudi tutorja oz. tutorko (študenta oz. študentko višjega letnika), ki vam bo že pred začetkom študijskega leta posredoval/-a vse pomembne informacije, ki vam bo skozi celoten prvi letnik na voljo s praktičnimi nasveti ter odgovori na vaša vprašanja in ki bo poskrbel, da prehod iz srednje šole na fakulteto ne bo tako zahteven.

Rad/-a bi dobil/-a nekaj informacij o študiju iz prve roke, a ne poznam nobenega študenta/študentke psihologije. Mi lahko pomagate?

Če imate vprašanja, ki jih želite zastaviti neposredno študentom, vam predlagamo, da se obrnete na Društvo študentov psihologije Slovenije (najdete jih na Facebooku, na spletni strani ali jim pišite na info.dsps@gmail.com). Gotovo vam bodo z veseljem pomagali.

Slišal sem, da je na psihologijo ogromno statistike, meni pa matematika ne diši. Me mora skrbeti?

V primerjavi s katerim drugim študijskim programom so metodološki predmeti (torej tudi ”statistika”) pri nas res nekoliko bolj zastopani, a enakomerno razporejeni med različnimi semestri. To se nam zdi še posebej pomembno, saj so metodološka znanja ključno orodje pri opravljanju katerega koli psihološkega poklica, znanja, ki jih o statistiki, načrtovanju raziskav, obdelavi in interpretaciji podatkov pridobijo naši študenti, pa izjemno cenjena tudi pri iskanju zaposlitve izven ”tradicionalnih” psiholoških poklicev.

Delo pri metodoloških predmetih je sicer zelo vsebinsko usmerjeno, pri računanju pa večinoma uporabljamo programske pakete, ki delo precej olajšajo. Pri delu začnemo povsem na začetku, tako da posebej poglobljeno predznanje ni potrebno, profesorji s Katedre za psihološko metodologijo pa ob tem ažurno urejejajo spletno stran z gradivi, ki so vam v pomoč pri študiju in so vedno na voljo za odgovore na vaša vprašanja. Skrb zaradi matematičnih preobremenitev naj vas zato ne odvrne od izbire študija na našem oddelku.

Lahko psihologijo študiram dvopredmetno?

Prvostopenjski študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je izključno enopredmeten. Zaradi vsebinske zahtevnosti in izvedbene raznolikosti bi ga bilo skoraj nemogoče študirati dvopredmetno.

Lahko psihologijo študiram vzporedno?

Vsako leto je v razpisu za vpis objavljeno število prostih vpisnih mest za vzporedni študij Psihologije. Običajno gre le za 2 prosti vpisni mesti. Naše izkušnje kažejo, da le najbolj motivirani, vztrajni in delavni študenti uspejo dokončati oba študija, ki ju vpišejo vzporedno. Včasih lahko pride tudi do prekrivanja predmetov v urniku.

Ali nameravate v prihodnjem študijskem letu razpisati izredni študij?

Izrednega študija v bližnji prihodnosti (vsaj dve leti) ne bomo razpisali.

Sem športnik/umetnik oz. imam posebne potrebe. Kje lahko dobim več informacij?

Vsi študenti so na našem oddelku enako dobrodošli in enako obravnavani. Več informacij o posameznih skupinah pa lahko najdete na spletni strani Filozofske fakultete.

Kako prilagodljiv je vaš študij? Si lahko izberem predmete, ki me zanimajo?

Cilj študija psihologije, tako na prvi kot drugi stopnji, je celostno oblikovanje profila psihologa, ki bo po zaključku študija kompetentno vstopil na trg dela. Tekom študija ima študent možnost izbire na obeh stopnjah: 1. stopnja - Notranja izbirnost: Študent izbira med 14 ponujenimi izbirnimi strokovnimi predmeti. V 4. semestru izbere 2 predmeta od 9 ponujenih, v 6. semestru pa 1 predmet od 5 ponujenih. - Zunanja izbirnost: Študent lahko 3 predmete (9 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani. 2. stopnja - Notranja izbirnost: Študent v 3. semestru izbira med tremi ponujenimi izbirnimi strokovnimi moduli, in sicer izbere enega. Modul se bo izvajal v primeru, da se nanj prijavi vsaj 10 študentov. - Zunanja izbirnost: Študent lahko 2 predmeta (6 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani.

Kako selektiven je vpis na drugo bolonjsko stopnjo? Me mora skrbeti, da ne bom dobil mesta?

Prvo- in drugostopenjski študij psihologije sta med seboj popolnoma neodvisna in ločena. Tudi, če ste pri nas uspešno končali prvostopenjski študijski program, to ne pomeni, da ste avtomatično uvrščeni v kandidatno listo za vpis na magistrski študij psihologije, niti nimate nobene dodatne prednosti pred kandidati iz drugih prvostopenjskih študijev psihologije v Sloveniji in sorodnih smeri. Enakovredno lahko za vpis na magistrski študij psihologije kandidirajo tudi posamezniki, ki so prvostopenjski študij psihologije zaključili v tujini. Z vsemi omenjenimi se torej potegujete za sprejem na magistrski študij Psihologije. Običajno imamo za vpis v magistrski študijski program Psihologije na voljo 60 vpisnih mest za kandidate s slovenskim državljanstvom in iz EU ter 3 prosta vpisna mesta za kandidate iz tujine (izven EU). Situacija glede vpisa se z leti spreminja. Včasih je kandidatov izrazito več, kot je vpisnih mest, včasih pa se niti vsa prosta vpisna mesta ne zapolnijo. Kakšna bo situacija, ko boste za vpis na drugo stopnjo na vrsti vi, je nemogoče napovedati.

Kakšni so kriteriji ob omejitvi vpisa na drugo bolonjsko stopnjo? Se upoštevajo le ocene?

Če je število prijavljenih kandidatov večje od števila razpisanih mest, so kandidati izbrani na podlagi povprečne ocene na dodiplomskem študiju. Pri tem se kandidatom z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov. V vsakem slučaju vam torej priporočamo, da se pri študiju zelo potrudite - ne samo zaradi višine ocen, temveč predvsem zaradi pridobljenega znanja in kompetenc, ki jih boste pri izvajanju poklica psihologa potrebovali.

Kakšna je možnost prehoda iz zaključenega drugega diplomskega študija na 2. stopnjo študija psihologije?

V študijski program 2. stopnje psihologije na FF UL se lahko vpiše, kdo je končal študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Sorodna strokovna področja so: socialno delo FSD UL; pedagogika in andragogika FF UL; socialna pedagogika PEF UL; specialna in rehabilitacijska pedagogika PEF UL; tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav PEF UL; biopsihologija FAMNIT UP. (Če imate zaključen drug prvostopenjski študijski program, lahko kandidirate za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je vaš program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če ste pred vpisom opravili študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija.) Katere diferencialne obveznosti bi bilo potrebno v primeru končanega posameznega študija še dodatno opraviti, si lahko preberete na spletni strani pod naslovom Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa.

Kakšna je možnost prehoda med študijskimi programi psihologije v Sloveniji?

Po končanem prvostopenjskem študijskem programu Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru lahko enakovredno kandidirate za vpis na drugostopenjski študij Psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Možen je tudi prepis v višji letnik znotraj prvostopenjskega programa (če 1. letnik prve stopnje uspešno zaključite v Mariboru, se lahko v 2. letnik psihologije vpišete k nam), a le v skladu z razpisom in če so na voljo prosta vpisna mesta.

Kdo ima dostop do literature v knjižnici? Kaj vse nudi knjižnica?

Knjižnica Oddelka za psihologijo je ena od 18 knjižnic Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete. Z vpisom v oddelčno knjižnico je članstvo urejeno za vseh 18 knjižnic. V knjižnico se lahko včlanijo osebe, starejše od 16 let. Študenti Filozofske fakultete (FF) in Univerze v Ljubljani so članarino poravnali že z vpisom v letnik, s formalnim vpisom v knjižnico pa članstvo aktivirajo. Knjižnica Oddelka za psihologijo nudi dostop do različnih vrst gradiva s področja psihologije in sorodnih strok, npr. knjig, revij, zaključnih del oddelka, modela možganov …. Študentom FF in zaposlenim na FF je omogočen oddaljeni dostop z geslom do specializiranih psiholoških baz PsycINFO in PsycARTICLES, vsem študentom UL pa dostop do mnogih pomembnih elektronskih baz z različnih področij znanosti (Academic Search Complete, ERIC, MEDLINE, ScienceDirect, Springerlink, Taylor & Francis Online, Wiley Online Library itd.). Knjižnica v okviru študijskega procesa izvaja izobraževanje študentov o iskanju literature v knjižnicah in elektronskih bazah, po potrebi izvaja tudi individualna izobraževanja. Članom svetuje pri iskanju literature, oddaljenem dostopu do gradiva, objavah ipd. Več informacij lahko najdete na spletni strani.

Kakšne so možnosti mednarodnih izmenjav? Na katere univerze lahko potujem? Kakšen je postopek izbire kandidatov?

Oddelek za psihologijo FF UL podpira vse vrste mednarodnih izmenjav, najbolj uveljavljene pa so študijske izmenjave preko programa Erasmus+. Seznam institucij, s katerimi ima oddelek Erasmus+ pogodbo o izmenjavi študentov je dostopen tukaj. Postopek izbire kandidatov je objavljen v Javnem razpisu (za zbiranje kandidatov za mobilnost študentov z namenom študija v okviru programa Erasmus+), ki ga enkrat na leto objavi Univerza v Ljubljani. Vsak študent lahko ob prijavi izbere tri institucije, s katerimi ima Oddelek pogodbo. Glede na število doseženih točk, kjer se upošteva povprečna ocena vseh opravljenih obveznosti in motivacijsko pismo, je nominiran na eno izmed želenih institucij.

Kakšna je razlika med poklicem psihologa in psihiatra?

Bodoči psiholog se izobražuje za svoj poklic na Filozofski fakulteti, kjer opravi dodiplomski in magistrski študij. Zaposli se lahko na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, organizacije dela … Pridobi znanje s področja človekove duševnosti in specifična znanj s področja nevrologije. Hkrati pa spozna metode in tehnike dela z ljudmi v smislu svetovanja in tudi izvajanja ter vrednotenja psihodiagnostike (uporaba različnih vrst testov in vprašalnikov s področja psihologije). Ob ustrezno dopolnjenem znanju lahko izvajajo tudi psihoterapijo. V zdravstvu je možna tudi pot v smeri specializacije iz klinične psihologije, kjer se pridobi v petih letih praktične izkušnje in teoretična znanja za delo na področju zdravstva. Bodoči psihiater se izobražuje na medicinski fakulteti in po štirih letih splošnega študija nadaljuje s specializacijo s področja psihiatrije nadaljnjih pet let. Psihiatri so zdravniki in po večini delujejo v zdravstvenih ustanovah. Izvajajo lahko tudi svetovanja, ob pridobitvi ustreznih znanj pa tudi psihoterapijo. Ker imajo več/večino poudarka na biološkem/fiziološkem delovanju človeka, imajo možnost predpisovanja zdravil, ki je psihologi nimamo.

Kako poteka specializacija iz klinične psihologije?

Specializacija iz klinične psihologije je štiri leta trajajoč učni proces, v katerem se specializant skozi vsakodnevno klinično delo pod mentorstvom ter dodatnimi podiplomskimi teoretičnimi moduli, usposobi in opremi s kompetencami, potrebnimi za opravljanje kliničnopsihološkega dela. Pogoja za začetek specializacije iz klinične psihologije sta zaključen magistrski študij psihologije in opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti. Specializacija iz klinične psihologije traja štiri leta v obliki zaposlitve v zdravstvu za poln delovni čas. Sestavljena je iz dveh delov kroženja v zdravstvenih ustanovah: skupni del z enotnim programom kroženja v kliničnih ustanovah v trajanju 36 mesecev in izbirni del, namenjen poglabljanju znanj na izbranih področjih, v trajanju 12 mesecev. Specializant v času specializacije na podiplomskih izobraževanjih pridobi poleg praktičnih znanj tudi teoretična znanja z naslednjih področij: psihopatologija, kliničnopsihološko ocenjevanje, psihoterapija ter nevropsihologija. Plačnik specializacije je zdravstveni zavod, kjer je specializant klinične psihologije zaposlen. Specializacija se zaključi s specialističnim izpitom, ko glavni mentor oceni, da je specializant opravil usposabljanje po programu specializacije, usvojil ustrezna teoretična ter praktična znanja in uspešno opravil vse predpisane kolokvije ter predstavitve pridobljenega znanja. Po končani specializaciji je specialist klinične psihologije usposobljen za kliničnopsihološko diagnostiko ter izvajanje psiholoških oblik pomoči na ravni preventive, zdravljenja (psihoterapije) in rehabilitacije. Klinični psiholog v okviru zdravstvenega sistema obravnava ljudi s psihosocialnimi problemi in duševnimi motnjami v vseh razvojnih obdobjih. Specializacija iz klinične psihologije je zakonsko regulirana v Pravilniku o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev Ur. l. RS 37/2004 ter Odredbi o programu specializacije iz klinične psihologije Ur. l. RS 71/2013 in formalno poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje v sodelovanju z Zbornico kliničnih psihologov Slovenije. Več informacij na spletni strani Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.

Kako pa je z zaposlitvijo na področju vzgoje in izobraževanja? Imam po zaključku študija priznano pedagoško-andragoško izobrazbo?

Največ psihologov deluje prav na področju vzgoje in izobraževanja. Med različnimi profili šolskih svetovalnih delavcev pa smo psihologi med tremi najpogostejšimi profili, poleg pedagogov in specialnih pedagogov. Glede priznavanja pedagoško andragoške izobrazbe, imajo edino magistranti našega oddelka priznano to izobrazbo. To pomeni, da jim po zaključku študija ni potrebno opravljati nobenih dodatnih izobraževanj za opravljanje dela šolskega psihologa ali učitelja psihologije.

Kakšne so možnosti zaposlitve po koncu študija? Na katerih področjih lahko delam kot psiholog?

Poklic psihologa je priznan in ugleden ter ga je možno opravljati na vseh področjih, kjer je delo neposredno ali posredno povezano z ljudmi. Najpogosteje se magistrice in magistri psihologije zaposlujejo v zdravstvu, šolstvu in gospodarstvu. V zadnjem obdobju prodira poklic psihologa tudi na področje marketinga, vedenjske ekonomije, statističnega napovedovanja, dela z živalmi. Psihologi pogostokrat sodelujejo v komplementarnih timih, v katerih so strokovnjaki različnih ved (npr. z zdravniki, pedagogi, socialnimi delavci, ekonomisti, pravniki). Ti nas cenijo predvsem zaradi našega analitičnega razmišljanja in metodološkega pristopa. V praksi lahko marsikatero vedenje izmerimo, analiziramo ter pripravimo ukrepe za spremembo. Zelo dobro poznamo in razumemo vsakodnevno vedenje posameznikov, ga znamo spremljati ter z ustreznimi (znanstveno utemeljenimi) pristopi tudi spreminjati.

Diplomanti so zaposljivi predvsem na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, v marketingu (načrtujejo in izvajajo tržne raziskave, tudi zbirajo in analizirajo podatke, interpretirajo izsledke), pri vodenju pogovorov (intervjujev), na področju stikov z javnostmi, v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci.

Magistri psihologije se lahko zaposlijo kot psihologi, ki opravljajo samostojno prakso in/ali znanstveno-raziskovalno delo, in sicer: v šolstvu (šolski svetovalni službi, na srednjih šolah lahko poučujejo psihologijo), zdravstvu (po dodatni specializaciji kot klinični psihologi), socialnem skrbstvu, v varstvenih ustanovah (vrtcih, domovih za starejše občane), vojski in policiji, civilni zaščiti, kazenskih ustanovah in pravosodju (kot sodni izvedenci), podjetjih in drugih organizacijah (v kadrovski službi, marketinških službah, stikih z javnostmi in razvojnih oddelkih podjetij), v tržnoraziskovalnih agencijah, v športnih organizacijah, v raziskovalnih inštitucijah, na področju pravosodja kot sodni izvedenci, v humanitarnih organizacijah, v javni upravi (npr. na področju prometne varnosti, v pogajalskih skupinah), v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic), nevladnih organizacijah, v ustanovah in službah Evropske unije, novinarstvu itd., pa tudi širše na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, pri vodenju pogovorov (intervjujev), v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci …

Praktično vsi študenti nadaljujejo šolanje na 2. stopnji, zato je podatek o zaposljivosti morda težje ovrednotiti. Na Zavodu za zaposlovanje je leta 2018 prijavljenih 89 magistrov psihologije ter 48 univerzitetnih diplomiranih psihologov. Povprečen čas od prijave na Zavodu do zaposlitve pa je bil 4,1 meseca.