Psihološka študijska praksa: predstavitev in napotki za izvedbo

Psihološko študijsko prakso (v nadaljevanju: praksa) morajo opraviti vsi študenti magistrskega študija psihologije. Prakso lahko opravljajo le v pooblaščenih mentorskih ustanovah v skladu s pravili, ki so določena s študijskim redom Oddelka za psihologijo. Enako velja za Erasmusove ali druge študente, oz. za študente, ki opravljajo prakso zunaj Slovenije.

NAMEN PRAKSE

Psihološka študijska praksa je oblika pridobivanja praktičnih spretnosti in znanj v psihološkem delovnem procesu. Študent uporablja, izpopolnjuje in nadgrajuje kompetence, pridobljene med študijem, v realnem delovnem okolju.

CILJ PRAKSE

Cilj prakse je, da študent med študijem psihologije osvojeno teoretično in praktično znanje in pridobljene veščine poveže in uporabi v delovnem okolju, pod nadzorom izkušenega psihologa.

ZAČETEK IN TRAJANJE PRAKSE

Študent prakso, kot del obveznega študijskega programa, predvidoma opravlja v drugem semestru 2. letnika magistrskega študija psihologije.

Praksa poteka 7 tednov (40 ur na teden oz. 14 KT), pri čemer se izvedba prakse prilagaja naravi dela in zahtevam ustanove, na kateri študent prakso opravlja. Praksa študentov, ki so se na magistrski študij vpisali v študijskem letu 2016/17 ali kasneje, poteka 8 tednov (320 ur v ustanovi oz. v obsegu 17 KT).

Študent opravlja prakso na enem ali dveh področjih, od tega 2 tedna na pedagoškem področju (obvezno kot del pedagoško-andragoške izobrazbe) in 5 tednov (oz. 6 tednov za študente, ki so se na magistrski študij vpisala v študijskem letu 2016/17 ali kasneje) na pedagoškem, kliničnem ali na organizacijskem področju.

Praksa mora biti zaključena do oddaje magistrskega dela.

PREGLED IZVAJANJA PRAKSE

Študent do 18. v mesecu pred mesecem začetka opravljanja prakse izpolni izjavo, da bo upošteval navodila mentorja in izvajalca ter odgovorno opravljal delo pri izvajalcu praktičnega usposabljanja. V Izjavo vpiše tudi datum začetka in datum konca opravljanja prakse, s pomočjo katerega FF ureja zavarovanje študentov. Natisnjeno in lastnoročno podpisano izjavo odda v tajništvo Oddelka za psihologijo.

NAPOTKI ZA IZVEDBO OBVEZNEGA DELA NA PEDAGOŠKEM PODROČJU

Študent mora 2 tedna psihološke študijske prakse obvezno izvesti na pedagoškem področju (šteje se za del pedagoško-andragoške izobrazbe). Kot taka se mu prizna praksa, opravljena v ustanovah, kjer so uporabniki psiholoških storitev učenci, učitelji in starši (vrtci, osnovne in srednje šole). Za obvezni del prakse na pedagoškem področju se lahko študentu prizna tudi praksa v ustanovah, ki se ukvarjajo s problematiko, povezano z učenjem oz. izobraževanjem ali življenjem v šoli (npr. vzgojni zavodi, dijaški domovi, …); ustreznost take ustanove naj študent najprej preveri pri področni mentorici na pedagoškem področju (četudi je ustanova že na seznamu mentorskih ustanov, ni nujno ustrezna za opravljanje obveznega dela prakse).

V okviru obveznega dela psihološke študijske prakse mora študent ob dogovoru in v soglasju z mentorjem v ustanovi narediti načrt vsaj za eno aktivnost, namenjeno izobraževanju skupine udeležencev (učencev, učiteljev, staršev, …), ter to aktivnost sam izvesti.

Tej aktivnosti študent v poročilu o praksi nameni posebno pozornost, in sicer naj v poročilo vključi dodatno poglavje, v katerem poda:

  • opis načrtovanja aktivnosti,

  • refleksijo izvedbe aktivnosti (kako je potekala izvedba posameznih faz aktivnosti glede na pripravo; kako je bil uspešen z vidika vodenja aktivnosti in komunikacije z udeleženci; kakšno je bilo njegovo počutje v vlogi izvajalca aktivnosti; kakšna je njegova ocena dobrih strani izvedbe, katere ovire so se pojavile in kako bi jih lahko v prihodnje odpravili; ideje, kako bi lahko to aktivnost še izboljšali),

  • izčrpno pripravo za izvedbo te aktivnosti v taki obliki, kot se jo izdela za pripravo učne ure na šoli (kot prilogo poročila).

OBVEZNO ZAVAROVANJE V ČASU OPRAVLJANJA PRAKSE

Vsak študent, ki opravlja prakso, mora biti na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (mesečni prispevek) in za posebne primere zavarovanja na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (letni prispevek) za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zavarovan. Datum začetka in konca izvajanja prakse bo tajnica Oddelka prepisala v obrazec M1-2⁄B. FF obrazec posreduje ZZZS oz. s tem prijavi študente na ZZZS ter izvede plačilo dveh prispevkov. Računovodstvo FF vodi evidence o zavarovanih študentih.

MENTORSTVO V USTANOVAH

Študenti opravljajo prakso v pooblaščenih mentorskih ustanovah pod mentorstvom pooblaščenih mentorjev.

Seznam mentorjev in mentorskih ustanov je na voljo na spletni strani Oddelka – Psihološka študijska praksa. Število odprtih mest na posameznem področju se vsako leto spreminja odvisno od potreb posameznih vključenih ustanov. Študent si ustanovo izbere s seznama ali poišče novo in predlaga njeno uvrstitev na seznam (Primer prošnje za uvrstitev ustanove na seznam mentorskih ustanov). O njeni uvrstitvi na seznam odloča kolegij Oddelka na rednih mesečnih sejah.

Mentorska ustanova je lahko le tista organizacija, ki ima v okviru svojega delovanja zaposlenega tudi univerzitetnega diplomiranega psihologa z opredeljenimi delovnimi opravili in nalogami s področja psihološke stroke. Študent lahko prakso opravlja tudi v tujini. Študentu se kot praksa na pedagoškem področju, ki je obvezen del pedagoško-andragoške izobrazbe, prizna tudi praksa, opravljena v ustanovah, kjer so uporabniki psiholoških storitev učenci, učitelji ali starši, oziroma v ustanovah, ki se ukvarjajo s problematiko, povezano s šolskim delom in življenjem v šoli.

Z vsako ustanovo, v kateri študent opravlja prakso, in s Filozofsko fakulteto mora biti vnaprej sklenjen pisni Dogovor o praktičnem usposabljanju študentov, ki formalno ureja sodelovanje med izvajalcem prakse in FF. Informacijo o tem, ali je dogovor že sklenjen oz. ali je to potrebno še storiti (Pozor! Predviden čas trajanja postopka do sklenitve dogovora med FF in ustanovo je 3 mesece), študent dobi v tajništvu Oddelka za psihologijo oz. na e-naslovu oddelčne tajnice.

Mentor v ustanovi je lahko le univerzitetni diplomirani psiholog ali magister psihologije, ki v zadnjih treh letih opravlja dela na enem izmed področij psihološke stroke. Mentorju v ustanovi se posreduje smernice – napotke za delo s študenti in nabor kompetenc (v skladu z Europsy), ki jih mora študent razvijati v času prakse. Mentor organizira in usmerja delo študenta ter mu je na voljo pri pojasnjevanju konkretnega praktičnega dela. Ob zaključku prakse oceni dosežene kompetence študenta ter pregleda in s podpisom potrdi vsebinsko ustreznost študentovega poročila o praksi.

Dodatno branje za mentorje v ustanovah:

MENTORSTVO NA ODDELKU

Področni mentor vodi administrativno evidenco ustanov in opravljene prakse posameznih študentov, vzpostavlja in vzdržuje stike z mentorji v ustanovah, informira ter usmerja tako študente kot mentorje. Področni mentor na Oddelku za psihologijo je lahko tudi asistent, če se s tem strinja njegova matična katedra in če je na Oddelku za psihologijo zaposlen vsaj tri leta.

Na Oddelku za psihologijo so področne mentorice:

Po opravljeni praksi področni mentor s podpisom potrdi oceno kompetenc študenta, ki jo je podal mentor v ustanovi. Področni mentor na Oddelku pregleda poročilo o študijski praksi in predlaga morebitne popravke in dopolnila v skladu z navodili za pisanje poročila o praksi. Ustreznost poročila potrdi s podpisom (na prvi ali zadnji strani poročila).

POTREBNA DOKUMENTACIJA O OPRAVLJENI PRAKSI

Ob zaključku prakse mora študent področnemu mentorju na Oddelku predložiti:

OCENA PRAKSE

Končna ocena, ki jo poda področni menor, temelji na:

  • oceni doseganja kompetenc pri opravljanju psihološke študijske prakse, ki jo poda mentor v ustanovi ter na
  • osnovi pregledanega študentovega poročila o opravljeni praksi.

Praksa se ocenjuje na dvostopenjski lestvici: opravil/ni opravil. Področna mentorica na Oddelku za psihologijo vam prakso v obliki delne ocene vpiše v VIS. Vedno je vidna le zadnja vpisana ocena. Ko opravite vseh 7 tednov prakse in vam področne mentorice vpišejo vse delne ocene, to sporočite po e-pošti v tajništvo oddelka Nives Kolarič, ki vam prakso zaključi in v VIS vnese končno oceno. Ko študent za prakso v obsegu vsaj 14 KT dobi oceno »opravil«, je praksa uspešno zaključena.

V primeru, da študent prakse prvič ne opravi uspešno, jo opravlja ponovno.

IZJEME

O izjemah, ki odstopajo od navedenih pravil, odloča svet Oddelka za psihologijo.

POROČILO O PSIHOLOŠKI ŠTUDIJSKI PRAKSI

Poročilo o opravljeni študijski praksi oddate področni mentorici najkasneje v 30 dneh po zaključku prakse.

STRUKTURA POROČILA

Deli strokovnega poročila naj si sledijo po naslednjem zaporedju:

1) naslovna stran
2) opis ustanove
3) opis del in nalog psihologa v ustanovi
4) delo praktikanta – študenta psihologije v ustanovi
5) ocena strokovnega dela praktikanta – študenta psihologije v ustanovi
6) prenos teoretičnih znanj v prakso
7) dnevnik z anekdotskimi zapiski

1. Naslovna stran

Naslovna stran strokovnega poročila vsebuje: zgoraj naslov Univerze in Fakultete, v sredini navedbo “Strokovno poročilo o opravljanju psihološke študijske prakse« z imenom, naslovom ustanove, kjer je študent opravljal delovno prakso”, spodaj ime in priimek študenta, mentorja v ustanovi in področnega mentorja na Oddelku za psihologijo ter kraj in letnico izdelave strokovnega poročila. Ves tekst naj bo formatiran na sredino vrstice.

2. Opis ustanove

Opis in opredelitev vrste ustanove.

2.1.
V okviru vzgoje in izobraževanja (šole, vrtci), zdravstva (klinike, bolnišnice, zdravstveni domovi), centrov, zavodov in domov opišemo, s čim se v teh ustanovah ukvarjajo, naštejemo in predstavimo zaposlene poklicne profile, opišemo populacijo, s katero delajo (npr. kronološka starost, vedenjske posebnosti, klinično simptomatiko).

2.2.
V okviru raziskovalnih ustanov opišemo raziskovalne projekte, s katerimi se ukvarjajo in predstavimo profile raziskovalcev.

2.3.
V okviru podjetij, gospodarskih organizacij, industrije opišemo področja dela, s katerim se ukvarjajo, kaj delajo, opišemo strukturo podjetij po oddelkih, dejavnosti v kadrovski službi, razvojno-analitičnem oddelku ipd.

3. Opis del in nalog psihologa v ustanovi

Opisana naj bo vrsta dela po vsebinskih sklopih, sodelovanje z drugimi poklicnimi profili pri timskem delu, sodelovanje s starši, svojci ipd.
Opis nalog naj bo natančen in sistematičen z ustrezno strokovno terminologijo.

4. Delo praktikanta – študenta psihologije v ustanovi

4.1.
Opisana naj bo vrsta dela po vsebinskih sklopih, sodelovanje z drugimi poklicnimi profili pri timskem delu, sodelovanje s starši, svojci ipd.
Opis nalog naj bo natančen in sistematičen z ustrezno strokovno terminologijo. V pomoč so vam lahko tudi smernice za pisanje.

4.2.
Obvezno predstavimo primer, npr.:
- v zdravstvenih organizacijah: opazovanje psihologa pri psihološkem ocenjevanju, svetovanju, terapiji in rehabilitaciji, kjer natančno opišemo sodelovanje pri individualnem ali skupinskem delu ter spremljanju otroka, mladostnika ali odraslega;
- v gospodarskih organizacijah: v internih raziskavah delovnih organizacij, kjer navedemo cilj, metodo, rezultate, interpretacijo in možnost aplikacije ugotovitev v prakso;
- v šolah: opišemo primer karierne orientacije in svetovanja, identifikacije in dela z nadarjenimi učenci, dela z učencem s posebnimi potrebami ali primer izvedbe preventivnega ali intervencijskega programa, ki se izvaja na šoli.

5. Samoocena strokovnega dela študenta psihologije v ustanovi

Pisno oceno poda študent sam. Samoocena temelji na analizi kompetenc, ki jih je med prakso razvijal, po načelih za pridobitev evropskega certifikata iz psihologije – EuroPsy. V pomoč so mu lahko vprašanja iz Modela strukturirane refleksije supervizirane prakse (po Zabukovec in Pelc, 2009).

Potek, vsebine, metode prakse
1. Katere kompetence so bile v središču prakse?
2. Katere kompetence ste vzporedno še razvijali?
3. Kaj mislite o metodah dela pri praksi?
4. Kaj ste pogrešali v času prakse?
5. Kako ste doživljal proces prakse?

Ozaveščanje procesa učenja pri praksi
1. V čem se zdaj čutite bolj kompetentni?
2. Kaj vam je pomagalo pri razvoju kompetenc?
3. Katerih kompetenc še niste razvili?
4. Katere kompetence ste pri sebi prepoznavali že na začetku prakse?
5. Katere ovire so morebiti nastopale pri razvijanju kompetenc?
6. Kaj je v tej ustanovi pomembno za uspešno strokovno delo?
7. Kaj ste do sedaj pridobili za opravljanje strokovnega dela?
8. Katera strokovna področja boste znali razvijati, podpirati?
9. Kateri bistveni dejavniki so prispevali k izkušnji prakse?
10. Kaj ste se iz prakse naučili?
11. Kako razvite so sedaj vaše kompetence?
12. Kaj nameravate uporabiti?
13. Kako načrtujete svoje nadaljnje učenje?

Komunikacija v času prakse
1. Kaj ste pričakovali od drugih (sodelavcev) v ustanovi?
2. Kaj ste pričakovali s strani mentorja?
3. Kakšen je bil vaš odnos z mentorjem prakse?
4. Kakšne so bile posledice vašega delovanja za vas in za sodelavce?
5. Kako so drugi (sodelavci) doživljali vašo prakso in na osnovi česa to sklepate?
6. Kakšna je bila vaša vloga pri opravljanju prakse?
7. Kako je vaša vloga vplivala na sodelovanje v praksi?
8. Kakšna je bila raven vaše samoiniciativnosti, kako ste jo pokazali in kaj vas je morebiti pri tem oviralo?

6. Prenos teoretičnih znanj v prakso

Študent poveže praktično delo v ustanovi z znanjem, ki ga je pridobil v študijskem procesu na Oddelku za psihologijo.

7. Dnevnik z anekdotskimi zapiski

TEHNIČNA NAVODILA

  1. Uporablja naj se strokoven jezik, izogibamo se izrazom, ki ga uporablja medijska in poljudna literatura, metaforičnim in simboličnim izrazom.
  2. Strokovno poročilo naj bo napisano v obsegu 8-12 strani, na papirju formata A4 (21 x 29,7 cm). Tekst naj bo oblikovan v enem od standardnih naborov znakov (npr. Times New Roman, Helvetica ali Arial), velikost črk v tekstu naj bo 12pt.
  3. V skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov naj bodo vsi podatki v poročilu predstavljeni tako, da bodo zagotavljali popolno anonimnost in zaščito osebnih podatkov vseh udeležencev.
  4. Standardiziranih instrumentov, psihodiagnostičnih testov in drugih pripomočkov, za katere veljajo načela zaupnosti, se ne objavlja.
  5. Če je v delu več tabel in slik, naj se priloži tudi kazalo tabel in slik z zaporednimi številkami tabel oz. slik, kratkimi naslovi in stranmi, na katerih jih najdemo. Kazalo tabel in slik se predstavi na začetku.
  6. Pri sklicevanju in objavljanju slik, tabel ali instrumentov drugih avtorjev naj se upošteva varstvo avtorskih pravic.
  7. Poročilu naj se ob koncu priloži tudi dnevnik z anekdotskimi zapisi.