Opis drugostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL

Novi drugostopenjski program študija psihologije  
se bo začel izvajati v št. letu 2012/2013.

Kdo se lahko vpiše na drugo stopnjo študija psihologije,  
je natančno opisano v razdelku "Pogoji za vpis in merila  
za izbiro ob omejitvi vpisa" (glejte spodaj). 

Kandidati s sorodnih področij, ki ne bodo imeli zaključene  
prve stopnje psihologije, a lahko kandidirajo za vpis,  
naj  se predhodno pozanimajo, kako in kdaj opraviti  
diferencialne izpite. 

Osnovni podatki o študijskem programu
Temeljni cilji programa in kompetence, ki se pridobijo s programom
Zaposlitvene možnosti diplomantov
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Pogoji za napredovanje po programu
Prehodi med študijskimi programi
Načini ocenjevanja
Možnost izbirnih predmetov in mobilnosti
Predstavitveni zbornik
Predmetnik
Učni načrti predmetov
Kontaktna oseba za vprašanja

Osnovni podatki o študijskem programu

Trajanje programa: 2 leti

Število ECTS: 120

Strokovni naslov diplomanta/ke: magister psihologije / magistrica psihologije

Temeljni cilji programa in kompetence, ki se pridobijo s programom

Cilj drugostopenjskega študija psihologije je opremiti študenta s poglobljenim znanjem in veščinami s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za samostojno opravljanje poklica psihologa in nadaljevanje študija psihologije na III. stopnji (doktorskem študiju, specializaciji) ter specifična strokovna izpopolnjevanja.

Cilj programa je, da študent pridobi dodatno teoretično znanje, razumevanje in veščine na področjih, ki jih obravnava že prvostopenjski študij psihologije, izpopolni svoje raziskovalne veščine in se usposobi za uporabo psiholoških diagnostičnih pripomočkov ter izvajanje zahtevnejše psihološke obravnave. Poleg razvoja splošnih kompetenc, ki psihologu praktiku omogočajo zagotavljanje učinkovitih uslug svojim obravnavancem, je na tej stopnji študija posebej pomemben cilj razvoj predmetnospecifičnih kompetenc, ki so povezane s psihološko vsebino poklicne prakse.

Po končanem študiju je magister psihologije pripravljen za opravljanje samostojne psihološke prakse na kateremkoli poklicnem področju. Zna razvijati in uporabljati psihološke principe, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način. Njegovo delo temelji na načelih strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku, dobrobiti in učinkovitosti posameznika, skupin, organizacij in družbe.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

  • splošna razgledanost, zmožnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
  • poznavanje in uporaba znanstvenega aparata, obvladanje zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov; sposobnost samostojnega koncipiranja in izvedbe raziskave oziroma načrtovanja, izvedbe ter evalvacije projektov in programov
  • kritična in samokritična presoja (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti)
  • sposobnost uporabe znanja v praksi, konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in veščin ter kritičnega in kreativnega mišljenja,
  • spretnost iskanja in uporabe informacij, informacijska pismenost, uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • splošne komunikacijske sposobnosti in spretnosti, sposobnost profesionalne komunikacije z obravnavanci ter s člani interdisciplinarnih strokovnih timov, sposobnost komunikacije v mednarodnem okolju, sposobnost govornega in pisnega posredovanja znanja oz. ugotovitev, veščine nastopanja pred občinstvom
  • socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, sposobnost moderiranja skupine, zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja konstruktivnih odnosov z drugimi strokovnjaki in relevantnimi organizacijami,
  • zmožnost vodenja projektov,
  • pripravljenost za nadaljevanje znanstvenega ter strokovnega izpopolnjevanja in vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
  • samostojnost, samoiniciativnost, avtonomnost v strokovnem delu,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami
  • sposobnost etične refleksije,
  • sposobnost vodenja prakse, tj. organizacije in trženja kakovostnih psiholoških storitev: sposobnost preučevanja trga in spremljanja potreb ter priložnosti širjenja (psihološke) dejavnosti, sposobnost razvijanja novih izdelkov in uslug, njihovega trženja, prodaje in promoviranja aktualnim ali potencialnim strankam, sposobnost vodenja finančnih, kadrovskih, in operativnih vidikov prakse in zmožnost zagotavljanja ustreznega vodenja podrejenim,
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja sistema za zagotavljanje kvalitete svojega dela.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Študenti med drugostopenjskim študijem pridobijo in nadgradijo znanja in veščine, potrebne za kompetentno psihološko obravnavo, ter se osebnostno in etično poklicno oblikujejo. Pridobijo naslednje specifične kompetence:

  • poglobljeno poznavanje in razumevanje teorije in prakse psihologije,
  • sposobnost za reševanje zahtevnih psiholoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov ter kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij,
  • koherentno obvladanje zahtevnejših psiholoških znanj, sposobnost povezovanja znanj z različnih področij in njegove uporabe,
  • zmožnost pridobivanja novih znanstvenih znanj in spoznanj,
  • uporaba znanja na različnih področjih psihologije, družboslovja in zdravstvenih ved,
  • poglobljeno razumevanje čustvenih, miselnih, fizičnih in socialnih vidikov razvoja posameznika in uporaba načel in tehnik, ki ta razvoj podpirajo,
  • zmožnost razumevanja in uporabe načel, ki vodijo do izmenjave med človekom in njegovim okoljem (vsakdanjim, delovnim idr.),
  • raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporaba dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti,
  • usposobljenost za svetovanje posameznikom, skupinam in organizacijam na različnih izobraževalnih in poklicnih področjih,
  • usposobljenost za pripravo in izvedbo različnih programov psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim ter ljudem s psihičnimi težavami,
  • sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v psihološki kontekst,
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju psihologije,
  • poznavanje in razumevanje etičnih in strokovnih načel, standardov, vodil, pravilnikov in zakonov, ter dosledno ravnanje v skladu s psihološkimi in obče človeškimi etičnimi načeli

Pridobljene kompetence se izražajo v zmožnosti izvedbe kompetentne psihološke obravnave. V študijskem programu študent razvije:

  • zmožnost ustrezne interakcije z obravnavancem, analize njegovih potreb in opredelitve cilja psihološke obravnave,
  • zmožnost izvedbe psihološke obravnave (zmožnost ocene relevantnih značilnosti posameznikov, skupin, organizacij in/ali situacij z uporabo ustreznih metod psihološkega ocenjevanja, zmožnost razvoja uslug ali izdelkov, ki jih lahko uporabljajo obravnavanci ali drugi),
  • zmožnost izvedbe primernega posega,
  • zmožnost evalvacije ustreznosti posega,
  • zmožnost posredovanja rezultatov psihološke obravnave na način, ki je primeren za izpolnitev obravnavančevih potreb in pričakovanj.

Zaposlitvene možnosti diplomantov

Magistri psihologije se lahko zaposlijo kot psihologi, ki opravljajo samostojno prakso in/ali znanstveno-raziskovalno delo, in sicer: v šolstvu (šolski svetovalni službi, na srednjih šolah lahko poučujejo psihologijo), zdravstvu (po dodatni specializaciji kot klinični psihologi), socialnem skrbstvu, v varstvenih ustanovah (vrtcih, domovih za starejše občane), vojski in policiji, civilni zaščiti, kazenskih ustanovah in pravosodju (kot sodni izvedenci), podjetjih in drugih organizacijah (v kadrovski službi, marketinških službah, stikih z javnostmi in razvojnih oddelkih podjetij), v tržnoraziskovalnih agencijah, v športnih organizacijah, v raziskovalnih inštitucijah, na področju pravosodja kot sodni izvedenci, v humanitarnih organizacijah, v javni upravi (npr. na področju prometne varnosti, v pogajalskih skupinah), v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic), nevladnih organizacijah, v ustanovah in službah Evropske unije, novinarstvu itd., pa tudi širše na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, pri vodenju pogovorov (intervjujev), v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci …

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so se diplomanti psihologije v letih 2003-2005 zaposlili na različnih področjih dejavnosti, najpogosteje pa na področjih javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Predvideno število vpisnih mest je 60 za redni študij in 30 za izredni študij (pri čemer izredni študij ni razpisan vsako leto, temveč občasno).

Natančno število vpisnih mest se glede na okoliščine   
določi vsako leto posebej in objavi v razpisu za vpis  
v naslednjem študijskem letu.

V študijski program 2. stopnje psihologije se lahko vpiše:

1) kdor je končal študijski program prve stopnje s področja psihologije.

2) študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Sorodna strokovna področja so: socialno delo; pedagogika in andragogika; socialna pedagogika; specialna in rehabilitacijska pedagogika; tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav; biopsihologija. Kandidat dodatne študijske obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Kandidat z zaključenim študijskim programom Socialno delo, Pedagogika in andragogika, Socialna pedagogika, Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav mora v celoti opraviti študijske obveznosti pri naslednjih predmetih iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (FF UL): Multivariatne metode (5 KT), Testna teorija (7 KT), Motivacija in emocije (6 KT), Kognitivna psihologija (9 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Psihologija dela (8 KT). Poleg tega mora kandidat s posameznim zaključenim prvostopenjskim študijskim programom v celoti opraviti še naslednje študijske obveznosti:

  • kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialno delo: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Psihologija učenja (7 KT);
  • kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Pedagogika in andragogika: Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Konstrukcija socialnega sveta (6 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT)
  • kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialna pedagogika: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT);
  • kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, skupina, aplikacija (5 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT).

Kandidat z zaključenim prvostopenjskim študijskim programom Biopsihologija z Univerze na Primorskem mora pred vpisom na drugostopenjski študij psihologije na FF UL opraviti naslednje diferencialne obveznosti s prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Uporabna razvojna psihologija (5 KT), Uvod v socialno psihologijo (3 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT), Psihologija učenja (7 KT), Psihologija pouka (8 KT) in Psihologija dela (8 KT).

3) Kandidat, ki ima zaključen drug prvostopenjski študijski program, lahko kandidira za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je njegov program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravljal, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, na predlog sveta Oddelka za psihologijo Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odloči, ali je program, ki ga je kandidat opravil, dovolj soroden prvostopenjskemu programu psihologije in je torej vpis na drugostopenjski program možen ali ne, in v kolikor je vpis možen, določi kandidatu dodatne študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (FF UL), ki jih mora opraviti pred vpisom v magistrski študij.

V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na drugostopenjski študij psihologije izpolnjuje tudi, kdor je končal prvostopenjsko izobraževanje v tujini. Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma Univerze, skladno s 77. oziroma 47. členom statuta Univerze v Ljubljani.

Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Če je število prijavljenih kandidatov večje od števila razpisanih mest, so kandidati izbrani na podlagi povprečne ocene na dodiplomskem študiju. Pri tem se kandidatom z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov.

Veliko vprašanj v zvezi z možnostjo vpisa na  
drugostopenjski študij psihologije nam pošiljajo študenti  
ali diplomanti študijskih programov, ki zgoraj niso  
omenjeni. Vse kandidate prosimo, naj v svojem študijskem  
programu preverijo, koliko predmetov je neposredno  
primerljivih s predmeti prvostopenjskega študijskega  
programa Psihologija na FF UL. Opis našega programa  
psihologije z učnimi načrti predmetov, kjer so razvidne  
tudi kreditne točke pri posameznih predmetih, najdete  
pri predstavitvi dodiplomskega študija psihologije.

tudi, če kliknete tukaj

Vpis je možen samo, če so kandidati na svojem študiju  
nabrali vsaj 50 KT psiholoških vsebin pri primerljivih  
predmetih.

Zakaj taki pogoji? Evropska zveza združenj psihologov je  
sprejela smernice za akademsko izobraževanje, ki je nujno,  
da psiholog po koncu študija in še naknadnega enoletnega  
usposabljanja prejme EuroPsy - Evropski certifikat iz   
psihologije. Ta certifikat uveljavljamo tudi v Sloveniji,  
zato tudi naš oddelek sledi smernicam za minimalne  
standarde akademskega izobraževanja bodočih psihologov. Te  
smernice zahtevajo, da mora psiholog, da lahko pridobi  
certifikat EuroPsy, na študiju nabrati 300 kreditnih točk  
psihologije oz. opraviti prvo in drugo stopnjo s področja  
psihologije. Poklic psihologa je namreč izredno odgovoren  
poklic, saj psiholog s svojim delovanjem lahko vpliva na  
kakovost življenja posameznikov. Med 300 točkami, ki jih  
morajo magistri nabrati, jih je minimalno 15 namenjenih  
nepsihološkim teorijam. Kljub vsemu pa je zahtevani delež  
psiholoških vsebin tako visok, da na drugostopenjski  
program kandidatov s premajhnim številom zbranih kreditnih  
točk ne moremo vpisovati, saj moramo zagotoviti, da bodo  
pogoji za opravljanje poklica psihologa tudi v Sloveniji  
primerljivi tistim v Evropi (tj. pogojem, kot jih  
predvideva certifikat EuroPsy).

Kandidate, ki po zaključenem prvostopenjskem študiju drugih  
smeri ne dosegajo teh kriterijev, obveščamo, da je edina  
možna pot do poklica psihologa vpis na prvostopenjski  
študij psihologije.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko ovrednotijo po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljena študijska obveznost (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd., kot oprostitev udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot progama, ki temeljijo na izkušnjah). Filozofska fakulteta preko ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov za priznavanje znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje v mnenje Oddelku za psihologijo, ki predlaga vrednotenje znanj, usposobljenosti ali zmožnosti s kreditnimi (ECTS) točkami in način njihovega priznavanja. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in kompetenc z vsebino in kompetencami pri učnih enotah dodiplomskega programa psihologije. Odločitev o študentovi vlogi na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študentje morajo za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, ima možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika drugostopenjskega študija psihologije so opravljene študijske obveznosti letnika, ki ga študent želi ponavljati, v skupnem obsegu 30 KT oz. 50 % skupnega števila KT za ta letnik.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.

Prehodi med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje. Prehodi so možni med študijskimi programi:
- ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
- med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu;
- neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:
- le med študijskimi programi istih disciplin in
- če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente.

Načini ocenjevanja

Izpitni režim je usklajen s Statusom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: ustni in pisni izpiti, kolokviji, eseji oz. seminarske naloge in druge pisne naloge, praktične naloge oz. izdelki, projekti, poročila o opravljenih vajah, magistrsko delo in njegov zagovor.

Ocenjevalna lestvica: 10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami; 9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami; 8 - prav dobro: solidni rezultati; 7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami; 6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem; 5 do 1 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

Delovno prakso ocenjuje notranji mentor na podlagi kandidatovega poročila o opravljanju prakse in poročila zunanjega mentorja. Uspešnost študenta na praksi oceni na dvostopenjski ocenjevalni lestvici: opravil(a) / ni opravil(a).

Možnost izbirnih predmetov in mobilnosti

Notranja izbirnost

Študent v 3. semestru izbira med tremi ponujenimi izbirnimi strokovnimi moduli, in sicer izbere enega. Modul se bo izvajal v primeru, da se nanj prijavi vsaj 10 študentov.

Zunanja izbirnost

Študent lahko 2 predmeta (6 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani.

Mobilnost

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja psihologije, ki se izvajajo na priznanih evropskih univerzah s programom psihologije, skladnim s smernicami bolonjske deklaracije.

Predstavitveni zbornik študija psihologije na drugi stopnji

Predstavitveni zbornik z informacijami, navedenimi spodaj, vključno s predmetnikom in kratkimi opisi predmetov najdete tukaj.

Predmetnik

Predmetnik drugostopenjskega študija psihologije najdete tukaj.

Učni načrti predmetov

Podrobne učne načrte predmetov na drugostopenjskem študiju psihologije najdete na spodnjih povezavah:

1. letnik / 1. semester

Uporabna psihometrija
Uporabna kognitivna psihologija
Diferencialna psihologija
Razvojnopsihološke teorije
Psihosocialni odnosi v šoli
Kliničnopsihološka diagnostika

1. letnik / 2. semester

Psihosocialni odnosi v šoli
Kliničnopsihološka diagnostika
Svetovanje in psihoterapija
Kadrovska psihologija

2. letnik / 3. semester

Psihološki vidiki psihopatologije
Organizacijska psihologija
Didaktika psihologije
Magistrsko delo

2. letnik / 4. semester

Magistrsko delo
Psihološka študijska praksa

Izbirni strokovni moduli

Modul Psihologija na področju vzgoje in izobraževanja

Šolsko psihološko svetovanje
Diagnostika v vzgoji in izobraževanju
Otrok v družini in vrtcu
Psihološke intervencije v vzgoji in izobraževanju

Modul Psihologija zaposlenih, organizacij in sistemov

Karierni razvoj zaposlenih
Okoljska psihologija
Psihologija organizacijske dinamike
Ekonomska psihologija

Modul Klinična psihologija in psihoterapija

Klinična psihologija in psihoterapija otrok in mladostnikov
Metode in tehnike psihoterapije in psihološkega svetovanja
Kognitivna nevroznanost psihopatologije
Družina v stresni situaciji

Kontaktna oseba za vprašanja

izr. prof. dr. Andreja Avsec
e-mail: andreja.avsec@ff.uni-lj.si
tel.: 01 241 11 74