Obvezna študijska praksa: predstavitev in napotki za izvedbo (star program)

OBVEZNA ŠTUDIJSKA PRAKSA (star program)

Obvezno študijsko prakso (v nadaljevanju praksa) morajo opraviti vsi študenti dodiplomskega študija psihologije. Prakso lahko opravljajo le v pooblaščenih mentorskih ustanovah v skladu s pravili, ki so določena s študijskim redom Oddelka za psihologijo. Enako velja za Erasmus študente ali katere koli druge, ki opravljajo prakso izven Slovenije.Predstavitev poteka obvezne študijske prakse (PDF dokument).

Namen prakse

Praksa je oblika pridobivanja praktičnih spretnosti in znanj v delovnem procesu. Študent se tekom opravljanja prakse spozna z različnimi delovnimi nalogami in pristopi, s katerimi se srečuje psiholog na delovnem mestu.

Začetek in trajanje prakse

Praksa je obvezna za vse slušatelje dodiplomskega študija. Opravljajo jo lahko šele po zaključenih obveznostih tretjega letnika dodiplomskega študija (od 1. junija dalje). Traja najmanj en delovni mesec.

Mentorstvo v ustanovah

Študenti opravljajo prakso pod mentorstvom pooblaščenih mentorjev in v pooblaščenih mentorskih ustanovah.

Mentorska ustanova je lahko le tista delovna organizacija, ki ima v okviru svojega delovanja zaposlenega tudi diplomiranega psihologa z opredeljenimi delovnimi opravili in nalogami s področja psihološke stroke.

Mentor je lahko le diplomirani psiholog, ki v zadnjih treh letih opravlja dela na enem izmed aplikativnih področij psihološke stroke. Tudi pedagoški delavec na Oddelku za psihologijo je lahko mentor študentom psihologije.

Mentorska ustanova

Odprti seznam mentorjev in mentorskih ustanov je na voljo na internetni strani Oddelka (Excel dokument).

Mentorje in mentorske ustanove se vpisuje v seznam na podlagi prošnje študenta, ki se obravnava in potrdi na strokovnem kolegiju Oddelka za psihologijo.

Študent lahko opravlja prakso v ustanovah, ki so že na seznamu ali si najde novo. Za uvrstitev nove ustanove na omenjeni seznam odda prošnjo koordinatorici prakse na Oddelku (lahko tudi preko e-pošte na naslov ) vsaj 2 meseca pred začetkom izvajanja prakse, oz. 2 meseca pred odhodom v tujino.

Od 1.10.2012 mora biti z vsako ustanovo, v kateri študent opravlja obvezno študijsko prakso, sklenjen pisni Dogovor o praktičnem usposabljanju študentov. Informacijo o tem, ali je dogovor že sklenjen oz. ali je to potrebno še storiti, dobite v tajništvu Oddelka za psihologijo oz. na e-naslovu

Pomembni dokumenti: Primer prošnje za uvrstitev ustanove na seznam mentorskih ustanov(PDF), Seznam mentorskih ustanov (Excel)

Pregled izvajanja prakse

Študent do 18. v mesecu pred mesecem začetka opravljanja prakse izpolni Izjavo PDF, da bo upošteval navodila mentorja in izvajalca ter odgovorno opravljal delo pri izvajalcu praktičnega usposabljanja. V Izjavo vpiše tudi datum začetka in datum konca opravljanja prakse, s pomočjo katerega FF ureja zavarovanje študentov.

Natisnjeno in lastnoročno podpisano izjavo odda v tajništvo Oddelka za psihologijo.

Prošnja za opravljanje prakse

Predlog za opravljanje prakse in izbiro mentorja predložijo študenti sami ali pa to stori Oddelek za psihologijo.

Študent lahko začne opravljati prakso, ko ima določenega mentorja, njegov pristanek in, ko izbrana ustanova, v kateri je zaposlen mentor, soglaša z opravljanjem prakse.

Študent lahko mentorju v ustanovi predloži kratke napotke in priporočila za mentorstvo (Navodila mentorju v organizaciji - PDF)

Mentorstvo na Oddelku

Študent psihologije si istočasno izbere mentorja na Oddelku za psihologijo. Mentorja (na Oddelku za psihologijo in v ustanovi) lahko uskladita smernice za opravljanje prakse v ustanovi, ki jih dokončno potrdi mentor na Oddelku za psihologijo. Mentor na Oddelku za psihologijo je lahko tudi asistent, če se s tem strinja njegova matična katedra in če je na Oddelku za psihologijo zaposlen že vsaj tri leta.

Vloga mentorjev pri pripravi strokovnega poročila

Mentor na Oddelku za psihologijo pregleda strokovno poročilo o študijski praksi in predlaga morebitne popravke in dopolnila v skladu z navodili za pisanje strokovnega poročila o delovni praksi. Vsebinsko ustreznost strokovnega poročila potrdi mentor s podpisom (na prvi ali zadnji strani poročila).

Mentor v ustanovi je diplomirani psiholog, z opravljenim strokovnim izpitom in vsaj dvema letoma delovnih izkušenj. Mentor v ustanovi organizira in usmerja delo praktikanta ter mu je na voljo pri pojasnjevanju konkretnega praktičnega dela. Pregleda in s podpisom potrdi vsebinsko ustreznost opisa praktičnega dela strokovnega poročila.

Zavarovanje študentov

Vsak študent, ki opravlja praktično usposabljanje, mora biti zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (mesečni prispevek) in za posebne primere zavarovanja na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (letni prispevek). Datum začetka in konca izvajanja prakse bo tajnica Oddelka prepisala v obrazec M1-2⁄B. FF obrazec posreduje ZZZS oz. s tem prijavi študente na ZZZS ter izvede plačilo dveh prispevkov. Računovodstvo FF vodi evidence o zavarovanih študentih.

Študent prejme račun za plačilo obeh prispevkov po pošti domov (prispevek za posebne primere je letni, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je mesečni). Višina je določena v univerzitetnem ceniku.

Potrebna dokumentacija o opravljeni praksi

V času opravljanja prakse je študent dolžan poskrbeti za potrdilo o opravljeni obvezni študijski praksi, strokovno poročilo o opravljanju prakse in oceno mentorja o opravljeni praksi.

Potrdilo o opravljeni praksi (PDF)

Koordinator prakse na oddelku

Vloga koordinatorja na Oddelku za psihologijo je, da vodi administrativno evidenco opravljene prakse posameznih študentov ter da svetuje pri morebitnih nejasnostih ali dilemah.

Študent mora koordinatorju prinesti strokovno poročilo o opravljeni praksi, potrdilo ustanove o opravljeni študijski praksi ter oceno mentorja na Oddelku za psihologijo. Na osnovi teh dokumentov koordinator potrdi uspešno opravljeno prakso z vpisom v indeks.

V tem študijskem letu je koordinatorica obvezne študijske prakse asist. dr. Eva Boštjančič s Katedre za psihologijo dela in organizacije.

Izjeme

O izjemah, ki odstopajo od navedenih pravil, odloča strokovni kolegij Oddelka za psihologijo.

EuroPsy študijska praksa

Od študijskega leta 2010/2011 lahko študenti opravljajo tudi prakso po programu EuroPsy. Namen evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy je omogočiti višjo kvaliteto študija, zaščititi uporabnike ter omogočiti psihologom mobilnost znotraj Evrope. EuroPsy predstavlja kriterij kvalitete stalnega strokovnega razvoja za psihologe in ga morajo obnavljati vsakih pet let.

spletne strani EuroPsy v Sloveniji

Tekom študija po bolonjskem programu študentom omogočamo opravljanje obvezne študijske prakse pri 20 izobraženih supervizorjih z različnih področij.

Seznam mentorjev študijske supervizirane prakse, usposobljenih po posebnem programu EuroPsy

Študent tekom prakse pridobiva ter razvija številne osnovne (ocenjevanje, komunikacija,…) in usposobitvene kompetence (profesionalna strategija, raziskovanje in razvoj, zagotavljanje kakovosti,…).

Navodila za pisanje strokovnega poročila o delovni praksi študentov psihologije

Struktura strokovnega poročila

Deli strokovnega poročila naj si sledijo po naslednjem zaporedju:
1) naslovna stran
2) opis ustanove
3) opis del in nalog psihologa v ustanovi
4) delo praktikanta-študenta psihologije v ustanovi
5) ocena strokovnega dela praktikanta-študenta psihologije v ustanovi
6) povezava praktičnega dela v ustanovi z znanjem, ki so ga študentje pridobili v študijskem procesu na Oddelku za psihologijo

1.Naslovna stran

Naslovna stran strokovnega poročila vsebuje: zgoraj naslov Univerze in Fakultete, v sredini navedbo “Strokovno poročilo o opravljanju delovne prakse z imenom, naslovom ustanove, kjer je študent opravljal delovno prakso”, spodaj pa ime in priimek študenta, mentorja v ustanovi in mentorja na Oddelku za psihologijo ter kraj in letnico izdelave strokovnega poročila. Ves tekst naj bo formatiran na sredino vrstice.

2. Opis ustanove

Opis in opredelitev vrste ustanove.

2.1. V okviru vzgoje in izobraževanja (šole, vrtci), zdravstva (klinike, bolnišnice, zdravstveni domovi), centrov, zavodov in domov opišemo, s čim se v teh ustanovah ukvarjajo, naštejemo in predstavimo zaposlene poklicne profile, opišemo populacijo, s katero delajo (npr. kronološka starost, vedenjske posebnosti, klinično simptomatiko).

2.2. V okviru raziskovalnih ustanov opišemo raziskovalne projekte, s katerimi se ukvarjajo in predstavimo profile raziskovalcev.

2.3. V okviru ministrstev opišemo področje dela, s katerim se ukvarja ministrstvo.

2.4. V okviru podjetij, gospodarskih organizacij, industrije opišemo področja dela, s katerim se ukvarjajo, kaj delajo, opišemo strukturo podjetij po oddelkih, dejavnosti v kadrovski službi, razvojno-analitičnem oddelku ipd.

3. Opis del in nalog psihologa v ustanovi

Opisana naj bo vrsta dela po vsebinskih sklopih, sodelovanje z drugimi poklicnimi profili pri timskem delu, sodelovanje s starši, svojci, ipd.

Opis nalog naj bo natančen in sistematičen z ustrezno strokovno terminologijo.

4. Delo praktikanta-študenta psihologije v ustanovi

4.1. Opisana naj bo vrsta dela po vsebinskih sklopih, sodelovanje z drugimi poklicnimi profili pri timskem delu, sodelovanje s starši, svojci, ipd. Opis nalog naj bo natančen in sistematičen z ustrezno strokovno terminologijo.

4.2. Obvezno predstavimo primer.
- v zdravstvu: opazovanje kliničnega psihologa pri aplikaciji testov, kjer natančno opišemo sodelovanje pri individualnem delu ter spremljanju otroka ali odraslega;
- v šolah: opišemo sodelovanje pri poklicnem svetovanju v šolah in drugo;
- v gospodarskih organizacijah ali podjetjih: v internih raziskavah delovnih organizacij, kjer navedemo cilj, metodo, rezultate, interpretacijo in možnost aplikacije ugotovitev v prakso;
-znanstveno-raziskovalni ustanovi: primer raziskovalnega dela z natančno teoretsko opredelitvijo, izhodišči, hipotezami, metodo, rezultati, interpretacijo in navedbo znanstveno-strokovne literature, ki smo jo prebrali pri svojem delu.

4.3. Anekdotski zapis
Strukturirano po dnevih, kako so konkretno potekali praktikantovi dnevi, s kom se je srečaval, s čim se je spoznaval, s kom komuniciral. 5-10 stavkov za posamezen dan.

5. Samoocena strokovnega dela praktikanta-študenta psihologije v ustanovi

Oceno poda študent sam. Oceno je potrebno argumentirati (na podlagi česa smo prišli do novih spoznanj, npr. zakaj ocenjujemo, da starostniki v domu za starejše občane niso tako nekompetentni, kot ste si predstavljali prej, na podlagi česa ocenjujete, da ste si pridobili mnogo praktičnih izkušenj, kaj ste se novega naučili in spoznali itd.)

V pomoč so vprašanja, ki izhajajo iz Modela strukturirane refleksije supervizirane prakse (Zabukovec in Pelc, 2010). Vprašanja naj služijo kot pomoč pri samooceni in ni potrebno odgovoriti na vsa. Razmišljanje je delno oprto na model kompetenc po programu EuroPsy.

Potek, vsebine, metode prakse
1. Katere kompetence so bile v središču prakse?
2. Katere kompetence ste vzporedno še razvijali?
3. Kaj mislite o metodah dela pri praksi?
4. Kaj ste pogrešali v času prakse?
5. Kako ste doživljali proces prakse?

Ozaveščanje procesa učenja pri praksi
1. V čem se zdaj čutite bolj kompetentni?
2. Kaj vam je pomagalo pri razvoju kompetenc?
3. Katere kompetence še niste razvili?
4. Katere kompetence ste pri sebi prepoznavali že na začetku prakse?
5. Katere ovire so morebiti nastopale pri razvijanju kompetenc?
6. Kaj je v tej ustanovi pomembno za uspešno strokovno delo?
7. Kaj ste do sedaj pridobili za opravljanje strokovnega dela?
8. Katera strokovna področja boste znali razvijati, podpirati?
9. Kateri bistveni dejavniki so prispevali k izkušnji prakse?
10. Kaj ste se iz prakse naučili?
11. Kako razvite so sedaj vaše kompetence?
12. Kaj nameravate uporabiti?
13. Kako načrtujete svoje nadaljnje učenje?

Komunikacija med prakso
1. Kaj ste pričakovali od drugih (sodelavcev) v ustanovi?
2. Kaj ste pričakovali s strani mentorja?
3. Kakšen je bil vaš odnos z mentorjem prakse?
4. Kakšne so bile posledice vašega delovanja za vas in za sodelavce?
5. Kako so drugi (sodelavci) doživljali vašo prakso in na osnovi česa to sklepate?
6. Kakšna je bila vaša vloga v praksi?
7. Kako je vaša vloga vplivala na sodelovanje v praksi?
8. Kakšna je bila raven vaše samoiniciativnosti, kako ste jo pokazali in kaj vas je morebiti pri tem oviralo?

6. Povezanost praktičnega znanja

Povezava praktičnega dela v ustanovi z znanjem, ki ste ga pridobili v študijskem procesu na Oddelku za psihologijo

Tehnična navodila

  1. Uporablja naj se strokoven jezik, izogibamo se izrazom, ki ga uporablja medijska in poljudna literatura, metaforičnim in simboličnim izrazom.
  2. Strokovno poročilo naj bo napisano v obsegu 8-12 strani, na papirju formata A4 (21 x 29.7 cm). Tekst naj bo oblikovan v enem od standardnih naborov znakov (npr. Times New Roman, Helvetica ali Arial), velikost črk v tekstu naj bo 12pt.
  3. Standardiziranih instrumentov, psihodiagnostičnoh testov in drugih pripomočkov, za katere veljajo načela zaupnosti, ne objavljamo v prilogah.
  4. Če je v delu več tabel in slik, je koristno, da priložimo tudi kazalo tabel in kazalo slik z zaporednimi številkami tabel oz. slik, kratkimi naslovi in stranmi, na katerih jih najdemo. Kazalo tabel in slik priložite na začetku.
  5. Kadar se sklicujemo na slike, tabele ali instrumente drugih avtorjev in jih objavimo, poskrbimo za varstvo avtorskih pravic.
  6. Dnevnik z anekdotskimi zapisi priložimo.