Stari program dodiplomskega študija na Oddelku za psihologijo
Študijska praksa | Diplomski red | Predstavitve in zagovori

Naslov in vrsta študijskega programa

Psihologija, univerzitetni program. Program nima smeri. Izvaja se enopredmetno.

Temeljni cilji programa

Usposobiti študenta za strokovno in znanstveno raziskovalno delo na področjih, ki jih pokriva psihološka znanost.

Trajanje progama

Program traja 4 leta organiziranega študija in leto dni absolventskega staža, v katerem po principu mentorskega dela študent zaključi študij z izdelavo diplomske naloge in z diplomskim izpitom.

Lik diplomanta psihologije

Univerzitetni diplomirani psiholog je delavec z univerzitetno izobrazbo, ki je usposobljen za samostojno opravljanje temeljnih nalog na področju psihološkega strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela. Pridobljeno znanje diplomiranemu psihologu omogoča razvijanje novih psiholoških spoznanj, razširjanje le teh in njihovo uporabo na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov. Univerzitetni diplomirani psiholog deluje samostojno ali sodeluje z drugimi strokovnjaki na različnih področjih družbenih dejavnosti in rešuje psihološke probleme v okviru družbenih, ekonomskih in kulturnoustvarjalnih dejavnosti. Njegovo strokovno delo temelji na spoznanjih psihološke znanosti, na načelih psihološke strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku in humanizaciji posameznika, skupin in družbe.

Univerzitetni diplomirani psiholog proučuje duševne procese pri človeku in njegovo vedenje ter nudi svetovanje in pomoč, predlaga ukrepe v zvezi s psihološkimi problemi na različnih področjih, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo, organizacija dela, gospodarstvo, marketing, vojska, policija, sodstvo, šport itd. Načrtuje in izvaja sistematično opazovanje in ocenjevanje z namenom, da bi ugotavljal duševne in psihofizične lastnosti, analizira vplive različnih dejavnikov na vedenje človeka in njegovo doživljanje. Razvija in uporablja postopke za ugotavljanje sposobnosti, stališč in drugih osebnostnih značilnosti, interpretira dobljene podatke in s svojimi rešitvami, predlogi in ukrepi prispeva k ustvarjalnemu vključevanju ljudi v njihovo družbeno in delovno okolje.

Univerzitetni diplomirani psiholog pridobi v času štiriletnega visokošolskega študija znanja in veščine s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo in za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja.

Opis predmetnika

Predmetnik je zasnovan tako, da omogoča vključevanje v ECTS (European Credit Transfer System oz. evropski nabirno-izbirni sistem). S tem se študij psihologije povezuje z medoddelčno, medfakultetno in meduniverzitetno ponudbo izbirnih predmetov na slovenskih univerzah, omogoča pa tudi mednarodno izmenjavo študentov na podlagi ECTS.

Predmeti oziroma njihove oblike izvajanja so razdeljeni v štiri skupine:

I. steber (A): Temeljni teoretski in metodološki predmeti

Gre za predavanja, seminarje in vaje iz temeljnih psiholoških predmetov, ki podajajo temelje stroke in obravnavajo najpomembnejša teoretska vprašanja, ter iz predmetov sorodnih znanosti, ki so podpora ter dopolnitev psihološki znanosti in omogočajo boljše razumevanje snovi iz posameznih psiholoških disciplin. Poudarek je predvsem na zaznavanju in reševanju strokovnih in znanstvenih problemov. Predmeti se delijo na dve podskupini: A1. Temeljni teoretski in metodološki psihološki predmeti, A2. Temeljni nepsihološki predmeti. V skupnem seštevku prinaša ta steber 1680 ur oziroma 130 kreditnih točk (54 % )

II. steber (B): Usmeritveni psihološki predmeti

Vključujejo snov, podano v obliki predavanj, seminarjev in vaj iz predmetov, ki vključujejo znanja za reševanje problemov na osnovnih konkretnih področjih psihološkega delovanja. Pri teh predmetih slušatelji poglabljajo, podrobneje razčlenjujejo in aplikativno razdelujejo vsebine, podane v I. stebru. V skupnem seštevku prinaša ta steber 720 ur oziroma 51 kreditnih točk (21 %).

III. steber (C): Izbirni predmeti znotraj stroke

Gre za predmete, ki obravnavajo ožjo, bolj specifično opredeljeno problematiko in/ali omogočajo poglabljanje na posameznih specifičnih področjih. V to skupino so uvrščeni (a) tisti izbirni psihološki predmeti (1. skupina), ki se navezujejo na temeljne teoretske in metodološke psihološke ter usmeritvene psihološke predmete in se izvajajo s seminarsko obliko dela in (b) izbirni psihološki predmeti (2.skupina), ki predstavljajo specifične izbrane psihološke vsebine. Slušatelj mora v 1. skupini predmetov nabrati 465 ur oziroma 40 kreditnih točk (skupaj v drugem, tretjem in četrtem letniku)*, v 2. skupini pa v 4. letniku 90 ur oziroma 9 kreditnih točk. V skupnem seštevku prinaša ta steber 555 ur oziroma 49 kreditnih točk (20 %).

IV. steber (D): Izbirni nepsihološki predmeti

To so vsebine predmetov, ki jih ponudijo druge stroke na Filozofski fakulteti in/ali na drugih fakultetah. Študentje izbirajo predmete v tem stebru v obsegu 10 kreditnih točk (5 %).

Kreditne točke pomenijo obremenitev študenta. Študent v štirih letnikih študija nabere 240 kreditnih točk. Za prehod v višji letnik mora zbrati število kreditnih točk, navedeno za vsak letnik posebej. Točkovanje predavanj, seminarjev in vaj je opravljeno po merilih Filozofske fakultete. Študent lahko iz različnih razlogov v III. ali IV. stebru nabere tudi več točk, vendar to ne zmanjša njegove obveznosti iz prvih dveh stebrov. V prvih dveh letnikih je poudarek na temeljnih teoretskih in metodoloških psiholoških in nepsiholoških predmetih (steber A), v višjih letnikih pa na usmeritvenih psiholoških in izbirnih psiholoških ter nepsiholoških predmetih (stebri B, C ter D).

Pogoji za vpis

Osnovni pogoji za vpis so določeni z Zakonom o visokem šolstvu (ZVis, ZVis-A, ZVis-B, ZVis-C, ZVis-D), kar pomeni, da se v študijski program Psihologija lahko vpiše, kdor je opravil maturo in kdor je do 1. junija 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru, da je zaradi večjega interesa za študij sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk)

Obveznosti študentov

Pogoji za napredovanje, prestopni pogoji in vpis v višji letnik

Študent lahko napreduje v višji letnik, če je uspešno opravil vse obveznosti iz vaj in izpite za določen letnik in ima s tem pravico do uveljavljanja določenega števila kreditnih točk.

Pogoji za vpis v drugi letnik

• Predmet in metode psihologije: izpit
• Motivacija in emocije: kolokvij in izpit
• Zaznavni procesi: kolokvij in izpit
• Višji spoznavni procesi: kolokvij in izpit
• Razvojna psihologija I: kolokvij in izpit
• Statistika za psihologe: kolokvij in izpit
• Informatika in računalništvo za psihologe: izpit
• Obča fiziologija: izpit
• Fiziologija dela: izpit
• Ekologija za psihologe: kolokvij in izpit
• V drugi letnik se lahko vpiše slušatelj, ki je zbral 60 KT (vse v stebru A) in opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).

Pogoji za vpis v tretji letnik

• Razvojna psihologija II: kolokvij in izpit
• Razvojna psihologija III: kolokvij in izpit
• Zgodovina in smeri psihologije: izpit
• Psihologija osebnosti: kolokvij in izpit
• Socialna psihologija I: kolokvij in izpit
• Psihometrija I: kolokvij in izpit
• Psihopatologija s socialno patologijo: izpit
• Nevrologija za psihologe: izpit
• Opravljene obveznosti pri izbranih izbirnih predmetih s seminarsko obliko dela, ki jih je kandidat izbral v 2. letniku (steber C -1. skupina).

V tretji letnik se lahko vpiše slušatelj, ki je zbral skupaj 120 KT (60 KT v prvem in 60 KT v drugem letniku v stebrih A in C) in opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).

Pogoji za vpis v četrti letnik

• Klinična psihologija I: kolokvij in izpit
• Pedagoška psihologija I: kolokvij in izpit
• Psihologija dela in organizacije I: kolokvij in izpit
• Socialna psihologija II: kolokvij in izpit
• Psihometrija II: kolokvij in izpit
• Opravljene obveznosti pri izbranih izbirnih predmetih s seminarsko obliko dela, ki jih je kandidat izbral v 3. letniku (steber C - 1. skupina).

V četrti letnik se vpiše slušatelj, ki je v stebrih A, B in C zbral 180 KT (60 KT v prvem letniku, 60 KT v drugem letniku in 60 KT v tretjem letniku (ter opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).

Pogoji do zaključka študija

• Klinična psihologija II: kolokvij in izpit
• Pedagoška psihologija II: kolokvij in izpit
• Psihologija dela in organizacije II: kolokvij in izpit
• Izbirni predmeti v stebru C - 2. skupina (10 KT): izpit
• Izbirni predmeti v stebru D (9 KT): izpit
• Opravljene obveznosti pri izbranih izbirnih predmetih s seminarsko obliko dela v 4. letniku (steber C - 1. skupina)
• Opravljena delovna praksa (potrjeno strokovno poročilo k praksi)

Pravico do opravljanja diplomskega izpita slušatelj, ki je zbral vseh 240 KT (130 KT v stebru A, 51 KT v stebru B, 49 KT v stebru C in 10 KT v stebru D) in je opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).

Pogoji za dokončanje in način dokončanja študija

Za dokončanje študijskega programa Psihologija morajo kandidati opraviti vse s programom predpisane dodiplomske obveznosti (kot je opisano v točki 3.1) in zbrati 240 KT: (i) izpiti in kolokviji pri vseh temeljnih in usmeritvenih predmetih (stebra A in B), (ii) opravljene predpisane obveznosti pri vseh izbranih izbirnih predmetih v okviru predpisanega števila kreditnih točk v stebru D in pri nekaterih predmetih v stebru C, (iii) seminarske naloge ali seminarski referati pri ostalih vpisanih izbirnih predmetih v stebru C, kjer se predvideva seminarska oblika dela, (iv) pozitivno ocenjen in potrjen dnevnik o opravljeni enomesečni strokovni delovni praksi; (v) poleg tega napiše diplomsko delo, ki mora biti pozitivno ocenjeno in uspešno zagovarjano in uspešno opraviti diplomski izpit (oboje skupaj je ovrednoteno z nadaljnjimi 30 KT). Praviloma v času absolventskega staža namreč kandidat v okviru diplomskega dela opravi empirično ali teoretično raziskovalno študijo ter v zvezi s študijo napiše in odda diplomsko nalogo. To mora predstaviti in uspešno javno zagovarjati v seminarju pri učitelju, pod mentorstvom katerega je opravljal diplomsko delo. Ko uspešno opravi še vse s študijskim programom predpisane in zgoraj naštete obveznosti, lahko pristopi k diplomskemu izpitu. Ta je javen in poteka pred tričlansko komisijo, sestavljeno praviloma iz visokošolskih učiteljev Oddelka za psihologijo s temeljnih in aplikativnih kateder.

Diplomski red

Obvezna študijska praksa

Obvezno študijsko prakso morajo tekom študija opraviti vsi študenti. Prakso je možno opravljati samo v pooblaščenih mentorskih institucijah (seznam) v skladu s pravili, ki so določena s študijskim redom Oddelka za psihologijo. Po končani praksi Študent odda strokovno poročilo o praksi (navodila). Več o praksi.

Način izvajanja programa

Program se izvaja v okviru rednega (in po potrebi ter v okviru danih možnosti tudi izrednega) študija v obliki predavanj, seminarjev, teoretičnih, eksperimentalnih, laboratorijskih, terenskih in individualnih vaj ter enomesečne delovne prakse.

Strokovni naslov

Po uspešno zaključenem študiju doseže diplomant psihologije naziv Univerzitetni diplomirani psiholog / Univerzitetna diplomirana psihologinja (univ. dipl. psih.).

Predmetnik

Predmetnik študija psihologije je podan na posebni strani.

Dodatni materiali

Oddelek za psihologijo je izdal več knjižic, v katerih so zbrane informacije o študiju:

• Študijski program Psihologija
• Študijski red (PDF)
• Diplomski red: v pripravi je nov diplomski red, ki bo usklajen z zahtevami diplomskega reda Filozofske fakultete. Za dosedanji diplomski red Oddelka za psihologijo kliknite: (PDF)

Knjižice lahko kupite v Knjigarni Filozofske fakultete.