Opis prvostopenjskega študijskega programa Psihologija FF UL

Osnovni podatki o študijskem programu
Temeljni cilji programa in kompetence, ki se pridobijo s programom
Zaposlitvene možnosti diplomantov
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Pogoji za napredovanje po programu
Prehodi med študijskimi programi
Načini ocenjevanja
Možnost izbirnih predmetov in mobilnosti
Predstavitveni zbornik
Predmetnik
Učni načrti predmetov
Kontaktna oseba za vprašanja

Osnovni podatki o študijskem programu

Trajanje programa: 3 leta

Število ECTS: 180

Strokovni naslov diplomanta/ke: diplomirani psiholog (UN) / diplomirana psihologinja (UN).

Temeljni cilji programa in kompetence, ki se pridobijo s programom

Cilj prvostopenjskega študija psihologije je opremiti študenta z osnovnim znanjem in veščinami s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo in za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija (na drugi stopnji študija psihologije) in strokovnega izpopolnjevanja.

Na prvi stopnji študija psihologije se študent orientira v različnih področjih psihologije. Pridobi osnovno izobrazbo v vseh psiholoških disciplinah, spozna glavne teorije in metode v psihologiji, pridobi osnovne psihološke spretnosti in spozna osnove raziskovanja v psihologiji. Pridobljena teoretična in metodološka znanja lahko prenaša na druga področja družboslovja.

Prva stopnja študija psihologije še ne zagotavlja poklicne kvalifikacije za delo psihologa, saj ne omogoča pridobitve kompetentnosti za opravljanje samostojne psihološke prakse. Po zaključeni prvi stopnji študija psihologije je diplomant usposobljen za opravljanje osnovnih nalog na področju družboslovnega strokovnega dela. Pridobljeno znanje mu v okviru ustrezne supervizije omogoča uporabo psiholoških spoznanj na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov. Deluje lahko pod nadzorom magistra psihologije ali sodeluje z drugimi strokovnjaki na različnih področjih družbenih dejavnosti, pri čemer rešuje enostavnejše psihološke probleme v okviru družbenih, ekonomskih in kulturnoustvarjalnih dejavnosti. Njegovo strokovno delo temelji na spoznanjih psihološke znanosti, na načelih psihološke strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku in humanizaciji posameznika, skupin in družbe.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

  • splošna razgledanost, zmožnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
  • poznavanje in uporaba znanstvenega aparata,
  • kritična in samokritična presoja (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti)
  • sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • spretnost iskanja in uporabe informacij, informacijska pismenost, uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • komunikacijske sposobnosti in spretnosti, sposobnost komunikacije v mednarodnem okolju, sposobnost govornega in pisnega posredovanja znanja oz. ugotovitev, veščine nastopanja pred občinstvom
  • socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, sposobnost moderiranja skupine
  • zmožnost priprave in izvedbe projektnega dela
  • vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
  • samostojnost, samoiniciativnost,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami
  • sposobnost etične refleksije in zavezanost obče človeškim etičnim načelom.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

  • razumevanje splošne strukture psihologije ter povezanosti med njenimi disciplinami,
  • obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na različnih področjih psihologije,
  • koherentno obvladanje temeljnega psihološkega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegove uporabe,
  • poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine psihologije,
  • sposobnost samostojnega branja in razumevanja psihološke literature,
  • sposobnost za reševanje konkretnih psiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: sposobnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih;
  • poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških pojavov, razumevanje značilnosti in izvedba analiz psiholoških testov ter interpretacija rezultatov tovrstnih analiz;
  • poznavanje področij in metod psihološke diagnostike,
  • poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja,
  • sposobnost uporabe različnih metod zbiranja in obdelave kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter nekaterih psiholoških presejalnih preizkusov,
  • razumevanje in uporaba metod osnovne statistike in nekaterih multivariatnih statistik, sposobnost raziskovalnega in strokovnega dela na področju družboslovnih raziskav in trženja,
  • sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst psihologije,
  • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih psihologije,
  • socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih problemov; poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti; raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah; razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih kontekstih; sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (pri zbiranju podatkov, v testni situaciji, za izvedbo intervjuja, pri opazovanju …) in sposobnost ustrezne komunikacije z njim,
  • kompetence za ustvarjalno sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih družbenih praksah,
  • zavezanost psihološki poklicni etiki.

Zaposlitvene možnosti diplomantov

  • v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic),
  • nevladnih organizacijah,
  • v ustanovah in službah Evropske unije,
  • v gospodarstvu in zasebnem sektorju, zlasti v oddelkih za trženje, kadrovskih službah in razvojnih oddelkih podjetij, v tržnoraziskovalnih agencijah,
  • novinarstvu, socialnem skrbstvu itd.

Diplomanti so zaposljivi predvsem na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, v marketingu (načrtujejo in izvajajo tržne raziskave, tudi zbirajo in analizirajo podatke, interpretirajo izsledke), pri vodenju pogovorov (intervjujev), na področju stikov z javnostmi, v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil maturo ali pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program, pa tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Predvideno število vpisnih mest je 60 za redni študij in 40 za izredni študij (pri čemer izredni študij ni razpisan vsako leto, temveč občasno po presoji glede na povpraševanje).

Natančno število vpisnih mest se glede na okoliščine določi  
vsako leto posebej in objavi v razpisu za vpis v naslednjem  
študijskem letu.

Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, so kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko ovrednotijo po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljena študijska obveznost (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd., kot oprostitev udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot progama, ki temeljijo na izkušnjah). Filozofska fakulteta preko ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov za priznavanje znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje v mnenje Oddelku za psihologijo, ki predlaga vrednotenje znanj, usposobljenosti ali zmožnosti s kreditnimi (ECTS) točkami in način njihovega priznavanja. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in kompetenc z vsebino in kompetencami pri učnih enotah dodiplomskega programa psihologije. Odločitev o študentovi vlogi na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa Psihologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT). Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Psihologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, ima možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika prvostopenjskega študija psihologije so opravljene študijske obveznosti letnika, ki ga študent želi ponavljati, v skupnem obsegu 30 KT oz. 50 % skupnega števila KT za ta letnik.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.

Prehodi med študijskimi programi

Prehodi med študijskimi programi veljajo za vse študijske programe na prvi stopnji (enopredmetne, dvodisciplinarne) na Filozofski fakulteti.

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 1. stopnje.

Do prenehanja izvajanja študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, so prehodi mogoči tudi iz nebolonjskih univerzitetnih študijskih programov v študijske programe 1. stopnje.

Prehodi so možni med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc; - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa se lahko študent/-tka vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. V vsakem primeru mora kandidat/-ka izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študijskega programa, v katerega prehaja.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa, čeprav se študentu/-ki priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil/-a v prvem študijskem programu. V tem primeru mora kandidat/-ka izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.

Pri prehodih se lahko priznavajo: - primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu; - neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu/ji je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

O vlogah študentov za prehod med študijskimi programi odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so: ustni in pisni izpiti, kolokviji, eseji oz. seminarske naloge in druge pisne naloge, praktične naloge oz. izdelki, projekti in poročila o opravljenih vajah.

Ocenjevalna lestvica: 10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami, 9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami, 8 - prav dobro: solidni rezultati, 7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami, 6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem, 5 do 1 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

Možnost izbirnih predmetov in mobilnosti

Notranja izbirnost

Študent izbira med 14 ponujenimi izbirnimi strokovnimi predmeti. V 4. semestru izbere 2 predmeta od 9 ponujenih, v 6. semestru pa 1 predmet od 5 ponujenih.

Zunanja izbirnost

Študent lahko 3 predmete (9 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani.

Mobilnost

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja psihologije, ki se izvajajo na priznanih evropskih univerzah s programom psihologije, skladnim s smernicami bolonjske deklaracije.

Predstavitveni zbornik študija psihologije na prvi stopnji

Predstavitveni zbornik z informacijami, navedenimi spodaj, vključno s predmetnikom in kratkimi opisi predmetov najdete tukaj.

Predmetnik študija psihologije na prvi stopnji

Predmetnik najdete tukaj.

Učni načrti predmetov

Podrobne učne načrte predmetov na prvostopenjskem študiju psihologije najdete na spodnjih povezavah:

1. letnik / 1. semester

Uvod v psihologijo
Metodologija psihološkega raziskovanja
Opisna statistika
Motivacija in emocije
Razvojna psihologija otroštva
Nevrofiziologija

1. letnik / 2. semester

Statistično zaključevanje
Kognitivna psihologija
Psihologija mladostništva in odraslosti
Uvod v socialno psihologijo
Uvod v psihologijo dela in organizacije

2. letnik / 3. semester

Multivariatne metode
Psihologija osebnosti
Konstrukcija socialnega sveta
Osnove nevroznanosti in vedenjske nevrologije
Uvod v pedagoško psihologijo
Uvod v klinično psihologijo

2. letnik / 4. semester

Osnove merjenja v psihologiji
Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja
Pedagogika in andragogika za psihologe
Psihologija učenja

3. letnik / 5. semester

Testna teorija
Stališča, socialne kognicije in reprezentacije
Psihopatologija in socialna patologija
Psihologija pouka
Psihologija dela
Uvod v svetovanje in psihoterapijo

3. letnik / 6. semester

Zgodovina in smeri psihologije
Uporabna razvojna psihologija
Razvojnopsihološka diagnostika
Socialna psihologija: interakcija, grupa, aplikacija
Psihologija pouka
Psihologija dela

Izbirni strokovni predmeti

Fiziologija dela
Komunikologija za psihologe
Kvalitativno psihološko raziskovanje
Medvrstniško nasilje v šoli
Pozitivna psihologija
Otroška igra in risba
Psihologija vsakdanjega življenja
Socialna psihologija in družboslovje/humanistika
Učenje v skupinah
Individualne razlike v otroštvu in mladostništvu
Inteligentnost, nadarjenost, ustvarjalnost
Psihologija potrošnika
Psihološka preventiva
Zdravstvena psihologija

Kontaktna oseba za vprašanja

Nives Kolarič
e-mail: nives.kolaric@ff.uni-lj.si
tel.: 01 241 11 50