V Laboratoriju za kognitivno nevroznanost potekajo spodaj opisane raziskave, za katere ste lepo vabljeni k sodelovanju.
Pri vsaki raziskavi je podan kratek opis študije ter kriteriji za udeležbo. Ob opisu vsake raziskave so navedene tudi informacije, kako se prijaviti za sodelovanje v posamezni raziskavi.
Aktualne raziskave
Možgani kot zrcalo
Posodobljeno: 18. februar 2019
Kaj je namen študije?
Možgani so podstat naše osebnosti, spoznavnih sposobnosti, intelekta. Tako kot možgani določajo našo duševnost, se lastnosti naše duševnosti in njeno stanje odraža v možganih. Namen te študije je raziskati, kako se naše trenutno fizično in psihično stanje na eni ter trajne osebnostne in kognitivne lastnosti na drugi strani zrcalijo v delovanju možganov. Študija poteka v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Kdo lahko sodeluje?
K sodelovanju v raziskavi vabimo zdrave prostovoljce v starosti od 18 do 65 let, ki tekoče in aktivno govorijo slovenski jezik. Trenutno v študijo sprejemamo le desnoročne udeležence. Zaradi narave raziskave NE morejo sodelovati ljudje s psihiatričnimi, nevrološkimi ali drugimi kroničnimi obolenji, ter ljudje, ki redno jemljejo psihoaktivna zdravila. Zaradi varnosti pri uporabi EEG (elektroencefalografija) in MR (magnetna resonanca) v raziskavi NE morejo sodelovati ljudje, ki imajo v telesu prisotne kovinske vsadke ali kovinske delce, ljudje s tremorjem ali motnjami gibanja, ljudje z zgodovino epileptičnih napadov, nosečnice, in podobne varnostne omejitve, ki jih bomo pred sodelovanjem v študiji preverjali z varnostnim vprašalnikom.
Kako in kje bo študija potekala?
Če se odločite za sodelovanje v študiji, vas bomo prosili, da se najprej udeležite dveh vedenjskih testiranj, ki jih bomo izvajali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva c. 2, Ljubljana. Na vedenjskih testiranjih boste reševali psihološke vprašalnike in kognitivne teste, vodene s pomočjo računalnika ali izvajalca raziskave. Vsako posamezno vedenjsko srečanje bo trajalo približno 1.5-2 uri.
V drugem delu raziskave vas bomo povabili na tri sočasna EEG in MR snemanja na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Zaloška c. 4, Ljubljana. Na EEG in MR snemanjih bomo spremljali aktivnost vaših možganov s pomočjo naprednih metod EEG in MR, medtem ko boste mirovali ali izvajali nalogo prostorskega delovnega spomina. V nalogi prostorskega delovnega spomina bo vaša naloga si zapomniti položaje preprostih dražljajev prikazanih na zaslonu. Med izvajanjem naloge bomo spremljali točnost vaših odgovorov in reakcijske čase. Vsako posamezno EEG-MR testiranje bo trajalo približno 3-4 ure.
Kaj lahko pridobim s sodelovanjem v študiji?
Za udeležbo v raziskavi boste prejeli nadomestilo v obliki vrednostih bonov v znesku 10 EUR za posamezno srečanje. Vsi udeleženci bodo po želji prejeli MR strukturno sliko svojih možganov ter okvirno povratno informacijo o rezultatih na testih kognitivnih sposobnosti in izpolnjenih vprašalnikih.
Kako se prijavim za sodelovanje?
Če želite sodelovati v študiji, vas prosimo, da izpolnite varnostni vprašalnik. Ob vnosu vprašalnika bomo avtomatsko prejeli obvestilo, lahko pa si tudi sami shranite ali natisnete PDF kopijo vprašalnika. Po prejetju izpolnjenega vprašalnika bomo potrdili srečanje in posredovali natančna navodila preko vašega email naslova ali telefonske številke, ki ju obvezno vpišite v vprašalniku. Če boste imeli kakršnakoli vprašanja, prosimo pišite na elektronski naslov nina.purg@ff.uni-lj.si.
Delovanje možganov v depresiji
Posodobljeno: 18. februar 2019
Na Oddelku za Psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani izvajamo raziskavo o vzorcih vedenja in kogniciji pri bolnikih z depresijo, kjer preverjamo, kako so pri depresiji oškodovane kognitivne funkcije in posledično vsakodnevno delovanje.
Za boljše razumevanje sprememb v možganskem delovanju ob bolezni pa potrebujemo tudi vzorec zdravih posameznikov za kontrolno skupino.
K sodelovanju vabimo moške in ženske med 20. in 65. letom, ki bi bili pripravljeni sodelovati v raziskavi in pomagati raziskovati, na kakšen način depresija vpliva na vsakodnevno miselno delovanje.
Udeležba v raziskavi zajema dve srečanji po eno uro, kraj srečanja pa je prilagodljiv. Prostovoljci ob testiranju lahko pridobijo povratno informacijo o svojem kognitivnem funkcioniranju! Zainteresirani naj napišejo sporočilo na: vida.ana.politakis@gmail.com
Zaključene raziskave
Kako dober je tvoj vidni spomin?
Posodobljeno: 1. junij 2018
Ste se že kdaj vprašali, kako da ne zapeljete s ceste, ko med vožnjo avta pomežiknete ali celo kihnete in tako za nekaj trenutkov izgubite dostop do vidnih informacij?
Da lahko podobo okolja vzdržujemo tudi, ko ga neposredno ne vidimo, nam pomaga vidni delovni spomin, ena od temeljnih sposobnosti naših možganov. Kljub našemu občutku, da si lahko zapomnimo veliko število vidnih informacij in da lahko v spominu za kratek čas vzdržujemo bogato podobo o našem neposrednem okolju, raziskave kažejo, da je naš vidni delovni spomin močno omejen in da si lahko naenkrat zapomnimo le 3-4 informacije.
V Laboratoriju za kognitivno nevroznanost želimo ta spoznanja podrobneje raziskati s pomočjo vedenjskih študij in študij s sledilcem očesnih gibov, ki omogočajo spremljati velikosti zenic in smer pogleda med izvajanjem nalog delovnega spomina. Trenutno izvajamo več eksperimentov, na katere vabimo osebe različnih starosti in demografskih značilnosti, ki bi bili raziskavi pripravljeni namentiti 15 minut svojega časa. Raziskave bodo potekale v prostorih Filozofske fakultete UL. Če vas sodelovanje zanima, vas vabimo, da svoje kontaktne podatke oddate preko spletnega obrazca in počakate, da vas kontaktiramo s podrobnejšimi informacijami.
Prožni možgani
Posodobljeno: 11. september 2017
Sposobnost prožnega odzivanja na spremenjene razmere in zahteve v okolju je ena temeljnih sposobnosti, ki nam omogoča uspešno in učinkovito doseganje ciljev tako pri delu kot v vsakdanu. Kateri so mehanizmi, ki nam omogočajo prožno preklapljanje med različnimi aktivnostmi, kateri možganski sistemi so vključeni v učinkovito integracijo delovanja možganov in kako se le-ti povezujejo s posameznikovimi splošnimi kognitivnimi sposobnostmi, so vprašanja, ki jih s pomočjo izvedbe niza vedenjskih preizkušenj in slikanja aktivnosti možganov s pomočjo funkcijske magnetne resonance naslavljamo v tej raziskavi.Če se odločite za sodelovanje v raziskavi, vas bomo prosili, da se udeležite dveh srečanj.
Prvo srečanje bo potekalo na Filozofski Fakulteti (Aškerčeva 2, Ljubljana). Udeležili se boste kognitivnega testiranja, kjer bo vaša naloga opraviti niz preizkušenj izvršilnih funkcij.
Na drugem srečanju bo vaša naloga izvesti računalniško vodeno nalogo prožnega preklapljanja, v kateri bo vaša naloga čim hitreje presoditi, ali prikazani dražljaji ustrezajo različnim podanim kombinacijam pravil. Celotna naloga vključuje večje število poskusov, ki so razdeljeni v posamične bloke. Med izvajanjem naloge bomo spremljali aktivnost vaših možganov s pomočjo funkcijskega magnetnoresonančnega (fMR) slikanja. Predviden čas snemanja je okoli dveh ur. Ta del raziskave bo potekal v stavbi Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete. Za prvo srečanje se prijavite tako, da izpolnite varnostni vprašalnik in počakate, da vas kontaktiramo s predlaganimi termini.
V zahvalo boste sodelujoči prejeli sliko svojih možganov! Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Študija je primerna za osebe, katerih materni jezik je slovenščina. Za študijo trenutno iščemo predvsem udeležence moškega spola, stare od 30 do 65 let!
Prožni kognitivni nadzor
3. julij 2016
Sposobnost prožnega odzivanja na spremenjene razmere in zahteve v okolju je ena temeljnih sposobnosti, ki nam omogoča uspešno (in učinkovito) doseganje ciljev tako pri delu kot v vsakdanu. Kateri so mehanizmi, ki nam omogočajo prožno preklapljanje med različnimi aktivnostmi, kateri možganski sistemi so vključeni v učinkovito integracijo delovanja možganov in kako se le-ti povezujejo s posameznikovimi splošnimi kognitivnimi sposobnostmi, to so vprašanja, ki jih s pomočjo izvedbe niza vedenjskih preizkušenj in slikanja aktivnosti možganov s pomočjo funkcijske magnetne resonance naslavljamo v tej raziskavi.Če se odločite za sodelovanje v raziskavi, vas bomo prosili, da se udeležite dveh srečanj.
Na prvem srečanju bo vaša naloga izvesti računalniško vodeno nalogo prožnega preklapljanja, v kateri bo vaša naloga čimhitreje presoditi, ali prikazani dražljaji ustrezajo različnim podanim kombinacijam pravil. Celotna naloga vključuje večje število poskusov, ki so razdeljeni v posamične bloke. Med izvajanjem naloge bomo spremljali aktivnost vaših možganov s pomočjo funkcijskega magnetno-resonančnega (fMR) slikanja. Predviden čas snemanja je okoli treh ur. Ta del raziskave bo potekal v stavbi Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Za prvo srečanje se prijavite tako, da izpolnite varnostni vprašalnik in počakate, da vas kontaktiramo s predlaganimi termini.
V drugem srečanju vas bomo povabili na Filozofsko fakulteto, kjer se boste udeležili kognitivnega testiranja, kjer bo vaša naloga opraviti niz preizkušenj izvršilnih funkcij. Za drugo srečanje vas bomo kontaktirali po opravljenem MR snemanju.
V zahvalo boste sodelujoči prejeli sliko vaših možganov! Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Študija je primerna za osebe, katerih materni jezik je slovenščina.
Možgani, glasba, ples
9. marec 2015
Za raziskavo preventivno-terapevtskih učinkov ritmično-gibalne vadbe na možgane iščemo zdrave prostovoljce obeh spolov, stare cca 30 - 45 let, voljne tri tedne dva-krat tedensko opraviti po uro in pol vodenegs zabavnega ritmično-gibalnega programa v paru ali skupini. Pred začetkom vadbe in po zaključku programa bomo posneli možganske odzive preoiskovancev na glasbo z magnetno resonanco. Vadba je blaga do zmerna in vključuje gibanje na glasbo po dveh shemah: (1) ritmični metodi Ronnija Gardinerja (http:// www.ronniegardinermethod.com; skupinska vadba) in (2) ustvarjalni ples v paru z elementi argentinskega tanga. Sodelovanje v raziskavi ne prinaša tveganj za zdravje preiskovancev, korist pa bo predvsem vezana na druženje ob glasbi. Raziskavo moramo zaključiti do jzteka junija, zato bi s snemanji začeli že v prihajajočih dneh. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da preberete podrobnejše informacije. Z morebitnimi vprašanji se lahko oglasite na maja.bresjanac@mf.uni-lj.si ali na 041 409 200.
Možgani na delu
9. marec 2015
Ste se kdaj vprašali, kaj se z vašimi možgani dogaja med delom? Vabimo vas k raziskavi Možgani na delu, kjer bomo skupaj pogledali v vaše možgane in ugotavljali, kaj se z njimi dogaja kadar ne uspete vzeti dopusta in si oddahniti od dela.
V Laboratoriju za kognitivno nevroznanost Oddelka za psihologijo s pomočjo funkcijske magnetne resonance izvajamo raziskavo učinkov dela na možgane. Namen raziskave je preučiti kako in v kakšni meri delo vpliva na delovanje možganov.
Če ste zaposleni in v prihodnjem mesecu ali dveh ne načrtujete dopusta in bi vas sodelovanje v raziskavi zanimalo, vas vabimo, da izpolnite vprašalnik, na osnovi katerega vas bomo raziskovalci povabili k sodelovanju v raziskavi. Raziskava obsega dve srečanji ob dogovorjenih terminih. Prvo srečanje bomo izvedli kmalu po vaši prijavi, drugo pa tri-šest tednov kasneje. Vsako srečanje bo trajalo približno 45 minut. Najprej se boste pogovorili z raziskovalcem, nato pa boste imeli priložnost “počivati” v magnetno-resonančnem tomografu ter izvajati zanimivo nalogo čustvenega procesiranja.
V zahvalo boste sodelujoči prejeli sliko vaših možganov! Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Nevralna podlaga podoživljanja ustvarjalnega gibanja, izzvanega z glasbo
26. januar 2015
Glasba je od nekdaj sestavni del človekovega vsakdanjega življenja in kulture. Glasba pritegne našo pozornost, nas povezuje z novimi čustvenimi svetovi, poleg tega pa lahko v nas izzove posebna in zelo močna doživetja. Pogosto nas glasba spravi v gibanje, ki je lahko le tleskanje s prsti, ritmično premikanje stopal, brundanje melodije, lahko pa svoje doživljanje glasbe izrazimo tudi z gibanjem celega telesa - plesom.
Namen raziskave “Nevralna podlaga podoživljanja ustvarjalnega gibanja, izzvanega z glasbo” je preučiti, kako in v kakšni meri glasba vpliva na čustva, počutje in delovanje možganov, ki je podlaga ustvarjalnega gibanja - plesa.
Če se odločite za sodelovanje v raziskavi, bo vaša naloga poslušati posnetke različne glasbe in poročati, kaj vzbuja v vas, si predstavljati, kako se nanjo odzivate z gibanjem ter gledati različne slike in in poslušati zvoke s pozitivno in negativno emocionalno vsebino. Nekateri dražljaji bodo lahko neprijetni, a so v glavnem podobni vsakodnevnim prizorom iz življenja in množičnih medijev. Med izvajanjem naloge bomo s pomočjo funkcijske magnetne resonance (fMR) spremljali aktivnost vaših možganov. MR-snemanje bo trajalo približno uro in pol, celoten obisk pa okoli dveh ur. V času snemanja vas bomo prosili, da boste mirno ležati v tuljavi MR-aparata, izkušali dražljaje in poročali o svojih doživetjih. Sodelovanje v raziskavi ne prinaša koristi z izjemo znanja in izkušenj, ki jih boste pridobili v okviru sodelovanja. Namen snemanja je izključno raziskovalne narave. Obvezujemo se, da bomo poskrbeli za varnost vaših podatkov.
Če želite sodelovati v študiji, vas prosimo, da resnicoljubno izpolnite vstopni vprašalnik, s pomočjo katerega bomo preverili, ali vas lahko vključimo v raziskavo, nato pa se bomo oglasili in se z vami dogovorili za termin udeležbe (snemanja so praviloma ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne).
Srčno ste tudi vabljeni, da preko spremljajočega spletnega vprašalnika "groovy or not" oddate svoje ocene odziva na raznolike skladbe.
Če želite še kako informacijo, lahko pišete na naslov groovy@mblab.si.
Combined TMS-EEG study
24. oktober 2014
Raziskava poteka v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost Nevrološke klinike LjubljanaIn this study we are comparing two Theta Burst Stimulation protocols, in order to find out which one of the two is more inhibitory at the primary motor cortex. This experiment is part of a greater project in which we aim at finding more effective ways of treating depression with TMS, while understanding the different brain areas involved in the disorder and how they interact with other areas.
Participants will need to come for 2 sessions (1 per each TBS protocol) with few days break in between the two. Participants should come with their hair washed on the same day preferably (this will ensure a cleaner EEG signal and less time for preparing the cap).
Procedures in this experiment have no major side effects and are not dangerous to the health of the participant.
If you decide to participate, you will have a unique opportunity to see at first hand how research is carried out in modern cognitive neuroscience, and how TMS, EEG and EMG work.We will be glad to explain to you the basics of these methodologies during the experiment.
The experiment duration will be of around 3 hours. 1 hour for preparing the participant and the equipment and around 2 hours for the actual experiment.
Please write your name and contact details on the preferred time slot in the following spreadsheet
If you have any question do not hesitate to write me at ruben.palfonso@gmail.com
Možgani na dopustu
17. junij, 2014
Stres pomembno vpliva na delovanje naših možganov in celotnega telesa. Medtem ko je manjša količina stresa dobrodošla, ker nam pomaga vzdrževati optimalno stopnjo budnosti, pozornosti in aktivnosti, pa je povečana količina nepredelanega stresa lahko škodljiva. Letni dopust je za mnogo ljudi priložnost za oddih, odmik od stresa vsakdanjega življenja in obremenitev delovnega mesta, priložnost za “okrevanje” in kopičenje novih energetskih rezerv. Namen raziskave Možgani na dopustu je preučiti, kako in v kakšni meri dopust vpliva na psihično blagostanje, strukturo in delovanje možganov.
Besede, slike, vonji, zvoki v nas vzbujajo različne asociacije, nekatere prijetne, druge neprijetne. Prosimo vas, da nam pomagate pridobiti boljši vpogled v asociacije vezane na delo in počitnice z izvedbo naloge asociacij. Vabimo vas, da izpolnite vprašalnik, v katerem vas bomo prosili, da navedete nekaj asociacij, jih ocenite, ob zaključku pa vpišete še nekaj informacij o sebi. Vprašalnik najdete tukaj. Reševanje vam bo vzelo 5-10 minut.
EEG raziskava vidno-prostorskega delovnega spomina
12. maj, 2014
Kaj lahko na podlagi elektrofiziološke aktivnosti v možganih sklepamo o mehanizmih delovnega spomina? Pomagajte nam pri iskanju odgovorov!
V Laboratoriju za kognitivno nevroznanost bomo pričeli izvajati EEG študijo vidno-prostorskega delovnega spomina. Če se odločite za sodelovanje, boste v sklopu preizkušnje reševali preprosto računalniško vodeno nalogo pomnjenja položaja in barve enostavnih dražljajev, med tem pa bomo z metodo elektroencefalografije (EEG), tj. s posebnimi elektrodami, merili električno aktivnost v vaših možganih. Med pripravo opreme boste imeli tako možnost spoznati delovanje metode EEG, raziskovalci pa bodo na voljo tudi za morebitna dodatna vprašanja o tej študiji. Snemanje traja med 45 minut in eno uro, postopek priprave na snemanje z nastavljanjem kape pa zahteva še dodatne pol ure. Prosimo, upoštevajte, da se lahko ob nepredvidenih težavah pri postavitvi elektrod in izvedbi preizkušenj celotni čas izvedbe tudi nekoliko podaljša. Študija je zaradi narave naloge primerna le za desnoročne udeležence. Študija poteka v Laboratoriju za motnje gibanja na Nevrološki kliniki UKC v Ljubljani.
Če bi želeli sodelovati v raziskavi, vas prosimo, da izpolnite vključitveni vprašalnik, s pomočjo katerega bomo preverili, ali vas lahko vključimo v raziskavo, nato pa se bomo z vami dogovorili za termin udeležbe in vas obvestili o ostalih podrobnostih.
Če želite pred odločitvijo še kako dodatno informacijo, se obrnite na Tiso Frelih, izvajalko raziskave.
EEG raziskava vzdrževanja objektov v vidnoprostorskem delovnem spominu
16. april 2014
V okviru te raziskave bomo s pomočjo elektroencefalografije (EEG) spremljali elektrofiziološke korelate vidnoprostorskega delovnega spomina, procesa aktivnega vzdrževanja vidnih informacij. Zanima nas, kako se v možganski električni aktivnosti odražajo spremembe v težavnosti vzdrževanja orientacije objektov. Več informacij o EEG raziskavah si lahko preberete na strani vrste raziskav. Ker bodo zbrani podatki uporabljeni za primerjavo s podatki pri specifični skupini bolnikov, vabimo k sodelovanju samo moške udeležence.Če se odločite za sodelovanje, se boste udeležili EEG meritev, ki bodo potekale na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, v glavni stavbi Kliničnega centra, Zaloška c. 7 v Ljubljani. V raziskavi bomo EEG aktivnost merili med izvajanjem več različnih stopenj težavnosti vzdrževanja orientacije vidnih objektov v spominu. Naloga bo razdeljena v časovne bloke po 5 minut. Celotno snemanje bo trajalo približno eno uro in pol. Postopek priprave na snemanje z nastavljanjem kape traja dodatno približno pol ure do 45 minut. Prosimo upoštevajte, da se lahko ob nepredvidenih težavah pri postavitvi elektrod in izvedbi preizkušenj celotni čas izvedbe tudi nekoliko podaljša.
Če bi želeli sodelovati v raziskavi, vas prosimo, da izpolnite vključitveni vprašalnik , s pomočjo katerega bomo preverili, ali vas lahko vključimo v raziskavo, nato pa se bomo z vami dogovorili za termin udeležbe in vas obvestili o ostalih podrobnostih.
Če želite pred odločitvijo še kako dodatno informacijo, lahko pišete na naslov odgovornega izvajalca raziskave jure.bon@gmail.com.
Vpliv pravil presojanja čustvenih slik na prostorski delovni spomin (fMR)
7. oktober 2014
Ste se že kdaj zaradi močnih čustev pretirano odzvali in to kasneje obžalovali? Ali nasprotno, ste kdaj v racionalno povsem sprejemljivi situaciji s pomočjo čustev presodili, da nekaj ni OK? So čustva moteča ali koristna in kateri dejavniki določajo, kakšen je njihov vpliv na miselne procese?
V študiji bomo na to vprašanje skušali odgovoriti s pomočjo vedenjskih nalog in funkcijske magnetne resonance (fMR).
Če se odločite za sodelovanje, bo vaša naloga izvesti preizkušnjo prostorskega delovnega spomina, v kateri si boste morali za kratek čas v več poskusih zapomniti položaj objekta, nato pa po krajšem zamiku na ta položaj s pomočjo igralne palice (joystick-a) premakniti krog. V nekaterih poskusih bodo med zamikom pred odgovorom prikazane dodatne slike, ki bodo bodisi nevtralne bodisi negativne (npr. slike poškodb, nasilja, vojn ipd.), na njih pa bo prikazan človek ali pa ne. Na podlagi presoje njihove vsebine si boste morali v nekaterih poskusih zapomniti nov položaj in pozabiti prvotnega. Slike so lahko neprijetne, a so v glavnem podobne prizorom, na katere lahko tudi sicer naletite v množičnih medijih.
Med izvajanjem naloge bomo spremljali aktivnost vaših možganov s pomočjo fMR slikanja (več informacij o tej vrsti raziskav na strani vrste raziskav). Predviden čas fMR snemanja je dve uri.
Če bi želeli sodelovati v študiji, vas prosimo, da izpolnete vključitveni vprašalnik s pomočjo katerega lahko preverimo, ali vas lahko vključimo v raziskavo, nato pa se bomo z vami dogovorili za termin udeležbe (običajno ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne).
Če želite še kako informacijo, lahko pišete na martina.starc@psy.ff.uni-lj.si.
Vpliv čustvenih slik na prostorski delovni spomin (fMR + EEG)
16. januar 2014
Prva ljubezen, prvi šolski dan, veliki svetovni dogodki ... vsebine, ki nam vzbujajo čustva, si v dolgoročnem spominu zapomnimo bolje in dlje. Kaj pa kratkoročni spomin? Nam čustva olajšajo upravljanje z informacijami med izvajanjem spominskih nalog ali zgolj zmotijo našo koncentracijo? Kaj nam to pove o mehanizmih vzdrževanja in kodiranja informacij v delovnem spominu in kateri drugi dejavniki še določajo, kako bodo na nas vplivale čustvene vsebine?
V študiji bomo na ta vprašanja skušali odgovoriti s pomočjo vedenjskih nalog, elektroencefalografije (EEG) in funkcijske magnetne resonance (fMR).
Če se odločite za sodelovanje, bo vaša naloga izvesti preizkušnjo prostorskega delovnega spomina, v kateri si boste morali za kratek čas v več poskusih zapomniti položaj objekta, nato pa po krajšem zamiku na ta položaj s pomočjo igralne palice (joystick-a) premakniti krog. V nekaterih poskusih bodo med zamikom pred odgovorom prikazane dodatne slike, ki bodo bodisi nevtralne bodisi negativne (npr. slike poškodb, nasilja, vojn ipd.). Na podlagi presoje njihove čustvene vsebine si boste morali v nekaterih poskusih zapomniti nov položaj in pozabiti prvotnega. Slike bodo lahko neprijetne, a so v glavnem podobne prizorom, na katere lahko tudi sicer naletite v množičnih medijih.
Med izvajanjem naloge bomo spremljali aktivnost vaših možganov s pomočjo kombiniranega fMR in EEG slikanja (več informacij o tej vrsti raziskav na strani vrste raziskav). Predviden čas fMR snemanja je dve uri, priprava EEG kape in umivanje las po snemanju pa vzameta še dodatno uro.
Če bi želeli sodelovati v študiji, vas prosimo, da izpolnete vključitveni vprašalnik s pomočjo katerega lahko preverimo, ali vas lahko vključimo v raziskavo, nato pa se bomo z vami dogovorili za termin udeležbe (običajno ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne).
Če želite še kako informacijo, lahko pišete na martina.starc@psy.ff.uni-lj.si.
Vpliv voljne miselne aktivnosti na motorične procese in odzive (TMS raziskava)
28. 2. 2014
Raziskava poteka v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost Nevrološke klinike LjubljanaV tej raziskavi nas zanima, kakšen vpliv ima voljna miselna aktivnost na motorične procese in odzive, ki jih bomo merili s pomočjo transkranialne magnetne stimulacije (TMS) in elektroencefalografije (EEG). Poskusili bomo preučiti, ali obstaja neposredna povezava med kognitvnimi procesi (voljnimi nameni preiskovanca) in lastnostmi odzivanja njegovega motoričnega sistema. Bolj na splošno pa lahko rečemo, da se naša raziskava dotika starega vprašanja o odnosu med umom in telesom.
TMS je novejša elektrofiziološka tehnika, s katero lahko neposredno stimuliramo možgane. Premaknemo lahko npr. vašo roko, tudi če sami tega ne želite! Pokazali pa so že, da lahko vaše mentalno stanje in voljni nameni neposredno vplivajo na to, koliko se bo vaša roka dejansko premaknila, ko apliciramo TMS pulz nad motorično skorjo možganov. Ta fenomen nam daje edinstveno priložnost raziskovanja, v kakšni meri lahko um neposredno vpliva na telo. Med eksperimentom vas bomo zato prosili, da skušate le s svojo miselno aktivnostjo ojačati ali oslabiti motorične gibe, povzročene s TMS. Obenem bomo vašo možgansko aktivnost snemali tudi s pomočjo EEG, kar nam bo omogočilo bolje razumeti vpliv umskih procesov na možgane in njihov odziv na TMS stimulacijo.
Če se odločite za sodelovanje v tej raziskavi, boste imeli edinstveno priložnost od blizu spoznati tehniki TMS in EEG ter opazovati, kako se v praksi izvajajo eksperimenti v kognitivni nevroznanosti. Eksperiment traja 1 uro in 20min, običajno pa potrebujemo še 1 uro in 30 min predpriprave snemalnih elektrod in druge opreme (skupno torej okrog tri ure). Raziskava poteka na Nevrološki kliniki Kliničnega centra Ljubljana (Zaloška 2, nasproti glavnega vhoda v Klinični center, na stavbi je oznaka 7a).
Če vas sodelovanje zanima, prosim izpolnite TMS varnostni vprašalnik, nakar se vam bomo kmalu oglasili, da se dogovorimo o podrobnostih. Če imate kakršnakoli vprašanja, tudi preden se odločite, nas brez zadržkov kontaktirajte na naslednjih naslovih : lechner_stephan@hotmail.com (051/723-333) ali ruben. palfonso@gmail.com (051/722-522).
Ker sta izvajalca raziskave tuja študenta kognitivne znanosti, bo komunikacija potekala v angleščini. S tem razlogom je tudi varnostni vprašalnik pripravljen v angleščini
Potrebujemo predvsem desnoročne udeležence.
EEG raziskava orientacije objektov v vidnoprostorskem spominu
18. 2. 2014 V okviru te raziskave bomo s pomočjo elektroencefalografije (EEG) spremljali elektrofiziološke korelate vidnoprostorskega delovnega spomina, procesa aktivnega vzdrževanja vidnih informacij. Zanima nas, kako se v možganski električni aktivnosti odražajo spremembe v težavnosti vzdrževanja orientacije objektov. Več informacij o EEG raziskavah si lahko preberete na strani vrste raziskav. Če se odločite za sodelovanje, se boste udeležili EEG meritev, ki bodo potekale v Laboratoriju za motnje gibanja, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, Zaloška 2. V raziskavi bomo EEG aktivnost merili med izvajanjem več različnih stopenj težavnosti vzdrževanja orientacije vidnih objektov v spominu. Naloga bo razdeljena v časovne bloke po 5 minut. Celotno snemanje bo trajalo približno eno uro. Postopek priprave na snemanje z nastavljanjem kape traja dodatno približno pol ure do 45 minut. Prosimo upoštevajte, da se lahko ob nepredvidenih težavah pri postavitvi elektrod in izvedbi preizkušenj celotni čas izvedbe tudi nekoliko podaljša. Če bi želeli sodelovati v študiji, vas prosimo, da izpolnite vključitveni vprašalnik s pomočjo katerega bomo preverili, ali vas lahko vključimo v raziskavo, nato pa se bomo z vami dogovorili za termin udeležbe in vas obvestili o ostalih podrobnostih.
Zaradi lažje komunikacije z izvajalko raziskave Işıl Uluç je zaželeno znanje angleščine. Če želite še kako informacijo, ji lahko pišete na isil.uluc@gmail.com.
