Izpit
Opravljena aktivna udeležba ter uspešno opravljena in pozitivno ocenjena projektna naloga pri seminarju je pogoj za pristop h končnemu izpitu. Izpit je pisni. Kandidat mora za pozitivno opravljen izpit (ki prinese 70 % točk h končni oceni) na izpitu zbrati več kot 2/3 točk.
Prijava in odjava od izpita
Prijave na izpit potekajo prek študentskega informacijskega sistema VIS, v skladu z izpitnim redom FF.
Študent je, v skladu s Pravilnikom o izpitnem redu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja na 1. in 2. stopnji, odgovoren za pravočasno prijavo na izpit (torej pet dni pred izpitom), zato prošnje za naknadno prijavo s strani članov katedre in s strani oddelčne tajnice ne bodo mogle biti upoštevane.
Izvajalci predmetov na katedri prav tako ne odjavljajo študentov, ki se niso udeležili izpita, na katerega so se prijavili in ne pravočasno odjavili v skladu s Pravilnikom o izpitnem redu. V primerih, ko ima študent opravičljive razloge za nepristop k izpitu kljub prijavi, je naknadna odjava možna na podlagi pozitivno rešene prošnje, ki jo študent naslovi na OŠVU z ustreznimi dokazili v roku treh delovnih dni po izpitu oziroma takoj po prenehanju obstoja opravičljivega razloga (kot to določa 19. člen Pravilnika o izpitnem redu).
Aktivnost pri seminarju
Obvezna je 80-odstotna udeležba na seminarju. Za pristop k izpitu mora biti študent v okviru seminarja aktiven pri več oblikah dela: pripravi seminarske predstavitve na določeno temo, evalvaciji izbranega testa in izdelavi projektne naloge (razvoju psihološkega testa in pripravi poročila o projektu).
Aktivnost in izdelki pri seminarju prispevajo h končni oceni pri predmetu, in sicer v 30-odstotnem obsegu (evalvacija testa 5 %, predstavitev v simpoziju 10 %, poročilo o razvoju psihološkega testa 15 %).
Prvih 5 % končne ocene študent pridobi s pripravo in oddajo evalvacije izbranega psihološkega testa.
Deset odstotkov končne ocene študent pridobi z izvedbo skupinskega simpozija (5 %) in izdelavo gradiv za poslušalce (5 %). Pri gradivih se pri oceni upošteva strukturiranost, sistematičnost delovnega lista/drugih gradiv za poslušalce ter drugi didaktični vidiki, jasnost razlage, strokovna/znanstvena raven pripravljenih gradiv (npr. ustreznost izrazov) ter poglobljenost/količina preštudiranih virov. Pri predstavitvi seminarske teme se pri oceni upošteva strukturiranost, sistematičnost, jasnost, poglobljenost in strokovna/znanstvena raven predstavitve, argumentacija in skrb za motiviranje občinstva, in sicer tako na skupinski ravni kot tudi na ravni posameznika.
Zadnjih 15 % končne ocene študent pridobi z oceno poročila o razvoju testa, ki je sestavljeno iz skupinskega poročila in osebne raziskovalne mape študenta, v kateri je razvidno študentovo sprotno delo pri razvoju psihološkega testa. Poročilo o razvoju psihološkega testa, ki h končni oceni prinese 10 %, mora biti slogovno in jezikovno ustrezno, vsebovati mora jasen in relevanten teoretični uvod, natančen opis metode (vzorčenja - to naj bo čim bolj korektno - in vzorca, postopka, analize podatkov), jasno in pregledno predstavitev analiz merskih značilnosti testa in njihovih rezultatov ter korektne in jasne zaključke ter navedbo omejitev testa in odprtih problemov. Raziskovalna mapa, ki h končni oceni prinese 5 % točk, pomeni zbirko različnih gradiv, ki jih študent ustvari v procesu razvoja testa. V tej mapi naj bi bili razvidni: načrt dela in dokumentiranje spremljanja poteka raziskave, zapis sprotnih opažanj, refleksij o izvedenem in idej za nadaljnje delo, ovrednotenje uporabljenih metod, končna kritika razvitega instrumenta in predlogi za njegovo nadaljnje izpopolnjevanje ter končna evalvacija poteka projekta. Dele raziskovalne mape študent pripravlja in oddaja sproti - glej del Sprotno oddajanje kratkih poročil o poteku raziskave v zavihku Seminar.
Skrajni rok za oddajo seminarskih nalog in poročil o razvoju testa je 20. januar 2020. Kot prilogo poročila obvezno oddajte tudi test, ki ste ga priredili ali razvili in datoteko z odgovori oseb na postavke.